Tiskane izdaje
Dpi ni nova tehnologija, saj jo proizvajalci omrežne opreme - dokaj uspešno - ponujajo že nekaj let. Je pa za mnoge sporna, saj omogoča vohljanje po internetnem prometu. Operaterji namreč z njo vidijo vsebino, ne samo prometne podatke (kdo prenaša posamezne podatke in kdaj).
Internetni promet je sestavljen iz t. i. paketov. V vsakem je del vsebine (spletne strani, datoteke ali česa drugega), paket pa je opremljen še s kopico drugih podatkov, od glave (header) do opisa protokolov, storitev in še marsičesa. Glava je nekakšna kuverta, v njej so zapisani glavni podatki, da lahko brskalnik ali drug program iz več paketkov, ki lahko potujejo povsem neodvisno drug od drugega, sestavi pravo vsebino.
Operaterji brez tehnologije dpi, ki omogoča vpogled v sam paket, vidijo samo glavo in druge metapodatke. Z dpi pa vidijo tako vrsto internetnega prometa kot njegovo vsebino. Zakaj je to pomembno? Operaterji lahko tako »upravljajo« promet. Kar v praksi pomeni, da upočasnjujejo ali celo blokirajo posamezne vrste prometa, denimo torrente ali telefonijo IP (skype). Lahko pa bi tudi ponujali naročnino na hitrejši youtube, morda posebej prodajali dostop do facebooka.
Tudi pojasnilo ITU, zakaj so sprejeli standard, gre v tej smeri. Češ, operaterji so doslej namenjali »preveliko« pasovno širino posameznim uporabnikom ali storitvam. Zdaj, ko vsebine postajajo vse bolj potratne glede količine podatkov, pa dpi po besedah ITU omogoča »natančno in vzdržno upravljanje prometa, ki raste eksponentno«.
Od slovenskih operaterjev, ki smo jih povprašali, so Telekom, T-2 in Simobil zanikali uporabo dpi, medtem ko Amis ni odgovoril. Na Simobilu so dejali, da o tem »trenutno ne razmišljajo«, na T-2 pa, da »do zdaj niso delali tovrstnih pregledov«. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar glede na odziv na twitterju ni navdušena nad potezo ITU.
Njen namestnik Andrej Tomšič meni, da bi Agencija za pošto in elektronske komunikacije po sprejetju novega zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom 1), ki vsebuje člen o internetni nevtralnosti, lahko določila natančna pravila za operaterje in redno izvajala nadzor.
Predsednik sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf je manj optimističen. »ZEKom 1 ne daje ustrezne podlage za ureditev preglednega prestrezanja z dpi,« je prepričan. Pristojni odbor državnega zbora je na zadnji seji iz zakona tudi črtal določilo, da operaterji ne bi smeli oblikovati naročniških paketov glede na posamezne (spletne) storitve. Kar pa lahko počnejo zgolj z uporabo dpi.
