Še zadnji odbor evropskega parlamenta zavrnil Acto

Mnenje odbora za mednarodno trgovino je najpomembnejše, saj ima velik vpliv na odločitev celotnega parlamenta.

Objavljeno
21. junij 2012 10.24
Posodobljeno
21. junij 2012 11.36
Matjaž Ropret, poročevalec iz Bruslja, A. V. B., gospodarstvo
Matjaž Ropret, poročevalec iz Bruslja, A. V. B., gospodarstvo

Bruselj - Na današnji seji odbora evropskega parlamenta za mednarodno trgovino so poslanci glasovali tudi o podpori mednarodnemu trgovinskemu sporazumu Acta. Za je glasovalo 12 poslancev, proti pa 19. Poslanci evropskega parlamenta bodo o sporazumu Acta dokončno glasovali v sredo 4. julija.

»To je velika zmaga, prevladalo je, da so množice, predvsem v vzhodni in srednji Evropi nasprotovale sporazumu. Upam, da bo ta signal iz evropskega parlamenta pripomogel k pravičnejšemu urejanju varstva intelektualne lastnine,« je po današnjem glasovanju ocenila poslanka evropskih zelenih, sicer pa članica švedske piratske stranke Amelia Andersdotter. Izrazila je tudi ogorčenje nad potezo evropskega komisarja za trgovino Karla De Guchta, ki je včeraj pozval poslance k »pravilni« odločitvi, in jih celo osebno nagovoril, da se udeležijo zasedanja odbora, kar se po besedah Andersdotterjeve še ni zgodilo. »Upam, da nas bo komisija zdaj pustila pri miru, da se bomo lahko suvereno odločili in Acto dokončno zavrnili,« je še dejala.

Nemški poslanec evropske ljudske stranke Daniel Caspary je obžaloval, da De Gucht svojega stališča ni jasno predstavil že pred tedni, saj bi to po njegovem mnenju lahko odprlo povsem drugačno razpravo. »Nismo glasovali za Acto, toda zavrnitev ni prava rešitev. Sporazum bi lahko izboljšali, z zavrnitvijo pa bomo izgubili ogromno časa in povzročili škodo imetnikom pravic.«

Casparyjev rojak iz vrst levičarjev Helmut Scholz se s tem ni strinjal in je poudaril, da je Acta napačen način reševanja težav, s padcem sporazuma pa bo priložnost za novega, ki bi ga izpogajali znotraj Svetovne trgovinske organizacije ali Organizacije za intelektualno lastnino (WIPO).

Poročavalec David Martin iz vrst socialistov je zatrdil, da komisar De Gucht sporazuma po njegovi verjetni zavrnitvi v parlamentu ne more več »obuditi«, in dodal, da ga komisar v včerajšnjem govoru ni prepričal. »Njegova pojasnila ne spreminjajo pravniškega jezika v Acti in je ne delajo nič bolj jasne,« je bil oster Martin.

V torek so svoje mnenje o Acti podali tudi člani odbora za peticije, ki so prav tako večinoma proti sprejetju Acte. Pred tem so Acto zavrnili še štirje odbori evropskega parlamenta. A odbor za mednarodno trgovino je ključen, saj so ostali odbori temu posredovali le posvetovalna mnenja, mnenje odbora za mednarodno trgovino pa bo posredovano plenarnemu sklicu parlamenta. Mnenje odbora ima zato veliko težo pri končnem glasovanju plenarnega sklica parlamenta, a poslancev ne obvezuje.

Evropski  poslanci na plenarnem zasedanju k mnenju parlamenta ne morejo podati amandmajev. To pomeni, da sprejema Acte ne bodo mogli zamrzniti do odločitve Sodišča evropskih skupnosti, ali je Acta v skladu z zakonodajo EU, kar je bila želja podpornikov sporazuma. Na današnji seji odbora je bil namrež zavrnjen amandma, da naj evropski parlament o Acti odloči šele po odločitvi sodišča. Slednja je sicer napovedana šele za prihodnje leto. Zato bo parlament na julijskem zasedanju že odločal o končni usodi sporazuma.

Burne odzive je Acta sprožila tudi v Sloveniji, nasprotniki so svoje nestrinjanje s pogodbo februarja izrazili tudi s protesti. Naša vlada je nato postopek sprejemanja pogodbe zamrznila.

Z mednarodnim trgovinskim sporazumom Acta želijo države članice EU z Avstralijo, Kanado, Južno Korejo, Japonsko, Mehiko, Marokom, Novo Zelandijo, Singapurom, Švico in ZDA bolje zaščititi intelektualno lastnino. Nasprotniki sporazumu očitajo kršenje temeljnih človekovih pravic, in omejevanje svobode na svetovnem spletu, podporniki pa poudarjajo, da je sporazum nujen za ohranitev delovnih mest in rast v sektorjih, ki ustvarjajo intelektualno lastnino. Nasprotniki sporazumu očitajo kršenje temeljnih človekovih pravic, saj naj bi ta preveč omejeval svobodo izražanja. Večina slovenskih evroposlancev Acto zavrača.