Spremembe kazenskega zakonika o piratstvu povzročajo delitve med snovalci.

Ljubljana – Junija je ministrstvo za pravosodje predstavilo predlog sprememb novega kazenskega zakonika (KZ), ki predvideva ostrejše preganjanje spletnih piratov. Za vse, ki bi si »pridobili večjo premoženjsko korist«, bi bila zagrožena zaporna kazen do treh let.

Po novem predlogu KZ bo zakonodajalec iz 148. člena zakonika izbrisal besedno zvezo »z namenom prodaje«. Tako bi lahko preganjali vsakogar, ki bi si prenesel za vsaj 5000 evrov piratskih programov, glasbe in/ali filmov. O novi slovenski politiki na področju avtorskih pravic so strokovnjaki in politiki danes spregovorili v državnem zboru.

Minister za pravosodje Aleš Zalar je povedal, da je omenjeno določilo povzročalo težave pri kazenskem pregonu ter varovanju avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Odvetnica zveze potrošnikov Slovenije Živa Drol Novak je vztrajala, da predlagana rešitev pomeni nesorazmeren ukrep, ki vsakega potrošnika obravnava kot potencialnega kriminalca.

Namesto tega bi morala država raje spodbujati legalno ponudbo digitalnih vsebin, ki je najboljša preventiva proti piratstvu, kar interesne skupine založnikov namenoma preslišijo. Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je pojasnil, da je večina kritik usmerjena proti sami ureditvi področja avtorskih pravic.

Spremembo je podprlo sedem interesnih združenj industrij avtorskih vsebin. V dokaz je priložilo tudi izračun, po katerem naj bi bilo škode zaradi piratstva v zadnjih štirih letih za več kot 24 milijonov evrov. Pri tem pa so vsaj cene glasbenih albumov v tem izračunu za približno tretjino previsoke, če upoštevamo cene v spletni trgovini iTunes. Ta je od danes dostopna tudi v Sloveniji, na kar so uporabnike opozorili novi »pogoji in določila«. Posamezna pesem stane največ 1,29 evra, večina albumov pa devet ali deset evrov.

Sporno shranjevanje podatkov

Razpravljavci so obravnavali tudi dopolnitve 149. b člena zakona o kazenskem postopku, po katerem bi policija lahko zahtevala dostop do podatkov, ki jih zabeleži »elektronska komunikacijska oprema«. Andrej Tomšič iz urada informacijske pooblaščenke je opozoril, da bo policija od operaterjev mobilne telefonije po novem lahko zahtevala podatke celotnega prometa, ki ga je zabeležila bazna postaja – ne le prometa določenih osumljenih uporabnikov. To pomeni, da bi pridobili osebne podatke številnih nedolžnih državljanov in jih shranili za deset let, kar je po mnenju pooblaščenca neučinkovit, nesorazmeren in problematičen ukrep.