Komisija pretirava o slovenski hitri povezavi

Evropska komisija je objavila poročilo o razširjenosti širokopasovnega dostopa do interneta, ki za Slovenijo riše precej lepšo sliko, kot je v resnici. Čeprav v glavnem kazalniku naša država zaostaja za evropskim povprečjem, pa naj bi bila po dosegljivosti zelo hitrega dostopa do interneta precej spredaj. Podatki, ki smo jih pridobili od operaterjev, tega ne potrjujejo.

Slovenija ima podobno stopnjo pokritosti prebivalstva s širokopasovnim internetom kot druge vzhodnoevropske in balkanske države, ugotavlja poročilo. Dostop do širokopasovnega interneta ima približno 90 odstotkov prebivalcev, medtem ko je evropsko povprečje za približno pet odstotnih točk višje. Na podeželju je odstotek nižji, ustavi se pri številki 60, medtem ko je v Evropi povprečno skoraj 80. Toda precej bolj izstopa drug podatek. Namreč ta, da ima dostop do omrežij naslednje generacije, kamor komisija prišteva optiko, VDSL in kabelski internet s tehnologijo docsis 3.0, kar 68 odstotkov prebivalstva. Evropsko povprečje je 50 odstotkov.

Operaterje smo vprašali, koliko prebivalstva sploh pokrivajo s svojimi omrežji in kolikšnemu deležu potencialnih uporabnikov lahko ponudijo hitrosti nad 30 Mb/s, toliko morajo ponujati omrežja naslednje generacije. V Telekomu Slovenije niso jasno odgovorili, kolikšen je ta odstotek, so pa zapisali, da tako hitrost lahko dobijo naročniki na bakrenem omrežju, ki so znotraj enega kilometra od vozlišča, ter vsi naročniki na optiki. Oboje skupaj po naši oceni ne da dvotretjinskega deleža. In tudi uporabniki, ki živijo manj kot kilometer od centrale, poročajo o tem, da lahko dobijo največ 15 Mb/s in televizijo, kar skupaj znese približno 20 Mb/s.

Bolj natančna sta bila Amis in T-2. V prvem so ocenili, da lahko hitrosti nad 30 Mb/s ponujajo v optičnem omrežju in vseh odprtih širokopasovnih optičnih omrežij (iz projekta GOŠO), »kar predstavlja 30 odstotkov celotnega Amisovega razpoložljivega omrežja.« V T-2, ki z omrežjem pokriva 75 odstotkov prebivalstva, lahko omenjeno hitrost ponudijo vsem na optiki in približno četrtini naročnikov na bakrenem omrežju (VDSL). Telemach nam podatkov žal ni poslal. Vendar iz vsega skupaj težko seštejemo kar dvotretjinsko pokritost z omrežji nove generacije. Še posebej, ker optika pokriva največ tretjino prebivalstva.

Tudi podatki o naročniških hitrostih pritrjujejo pretiravanju v poročilu evropske komisije, ki podatke dobi od nacionalnega regulatorja (Apek), ta pa od operaterjev. Pri Telekomu ima daleč največji delež (več kot polovica) naročnikov hitrosti do 10 Mb/s, pri Amisu in T-2 pa ima skoraj polovica hitrosti nad 10 in pod 30 megabitov. Nad 30 Mb/s je delež pri vse operaterjih skromen. Nikjer namreč ne presega treh odstotkov. Delen razlog je zagotovo v potrebah in cenah, delen pa tudi v tem, da te hitrosti niso na voljo tolikšnemu deležu prebivalcev Slovenije, kot si predstavljajo v Bruslju.