Matjaž Ropret, Infoteh
Ljubljana – »Vsak podatek, ki ga Google pridobi in poveže z vami, poveča vašo vrednost za oglaševalce.« Mit ali resnica? Nedolžen poslovni model ali razlog za zaskrbljenost? Pri Microsoftu, ki so to trditev uporabili za časopisne oglase v ZDA, so prepričani, da drugo. Pri Googlu, ki je zagrabil vabo za pingpong, trdijo drugače. Zadnje tedne smo pisali o tem, da je Google vpeljal nekatere spremembe v svojem iskalniku (prednost zadetkom z družabnega omrežja google+ in omogoča izklop personaliziranega iskanja) ter da bo s prvim marcem poenotil zasebnostne nastavitve za vse svoje storitve in uvedel enoten uporabniški račun. Uporabniki ne bodo imeli možnosti, da se novim pravilom (in zbiranju podatkov o njih nasploh) odpovedo. Velikana programske opreme Microsofta to verjetno ne moti iz načelnih razlogov, poskuša pa prav s tovrstnim problematiziranjem Googlovih sprememb izkoristiti priložnost in »zaskrbljene« uporabnike pritegniti k svojim storitvam.
Oglasi, s katerimi Microsoft ponuja svojo e-poštno storitev hotmail, iskalnik bing in spletno pisarno office 365, poskušajo ustvariti vtis, da je temu ponudniku »mar za posameznika«, medtem ko Google nanj gleda le kot na orodje pri doseganju enega samega cilja – čim večjega zaslužka z oglasi. V podobno smer gre tudi Microsoftov spletni video oglas gmail man (gmailov poštar), ki si ga je mogoče ogledati na youtubu, kanalu te korporacije. Oglas prikazuje poštarja, ki brez zadržkov odpira pošto in veselo razlaga, da to počne zaradi posla. Ob vprašanju zgrožene prejemnice pisma, ali ni tako početje zloraba, pa plane v smeh in odgovori: »Koga briga.«
Google Microsoftovih »izpadov« očitno ni mogel povsem ignorirati. Na svojem blogu je namreč podjetje objavilo »razbijanje mitov« glede pristopa do zasebnosti. Zadeva se začne takole: »Mit: V letu 2011 je Google s prodajo informacij o uporabnikih, kot ste vi, zaslužil 36 milijard dolarjev. Resnica: Google ne prodaja informacij o (določljivih) posameznikih. Oglaševalci lahko oglase povežejo s ključnimi besedami ali uporabijo naše storitve za prikaz oglasov na podlagi anonimiziranih podatkov, kot so vaša lokacija ali spletne strani, ki ste jih obiskali.« Potem Google poskuša razbiti še »mite« o tem, da so zasebnostne nastavitve zdaj manj pregledne, da s tem povečujejo vrednost uporabnikov za oglaševalce, in tudi tistega, ki ga načenja Microsoftov poštar. »Samo vi berete svojo pošto. Kot večina e-poštnih ponudnikov pa naši računalniki v sporočilih iščejo e-slamo in zlonamerno kodo ter vam prikazujejo oglase, ki so zanimivi za vas.«
Iz tega odgovora vidimo, da imata v bistvu prav tako Microsoft kot Google. Strogo tehnično gledano nihče ne bere e-pošte. »Pregledujejo« pa jo računalniški algoritmi, ki so namenjeni marsičemu. Microsoft poskuša neprimernost takega početja prikazati s primerjavami iz sveta, kot smo ga poznali pred informatizacijo. Težava pa je v tem, da enake prijeme, kot jih očitajo Googlu, uporabljajo vsi največji ponudniki e-storitev (verjetno tudi Microsoft), saj na njih temeljijo njihovi poslovni modeli.