Tiskane izdaje
Seveda je težko napovedovati, kakšne nove tehnologije ali vrste izdelkov bodo letos predstavili velikani zabavne elektronike in informacijskih tehnologij. Nekaj vpogleda v njihovo razmišljanje in razvojne oddelke imamo, vendar občutno premalo, da bi vedeli, kaj v resnici pripravljajo. Lahko pa marsikaj sklepamo po tem, kar smo videli lani (predvsem na sejmih) in po tem, kar kroži v govoricah, pa tudi določene smernice si upamo napovedati.
Prevlada (poceni) mobilnih naprav
Že več kot dve tretjini prodanih mobilnikov sodi v kategorijo pametnih in letos se bo ta delež samo še povečal. V državah v razvoju so to že postali primarni računalniki za marsikoga, ki si »pravega« ne more privoščiti, toda tudi v razvitem svetu telefoni in tablice vse bolj prevzemajo vlogo osebnih računalnikov. Lani so mnogi modeli, najbolj očitno Motorolin moto g, ki pa v Sloveniji ni na voljo, pa tudi marsikateri, ki so (sony xperia l, LG-jeva serija l II, alcateli, ...), že nakazali dobrošlo smernico.
Za res dober in uporaben pametni telefon ne bo več treba odšteti toliko kot za vstopni prenosnik. Že zdaj je mobilnik za 200, sploh pa tak za 300 evrov (v prosti prodaji) lahko dovolj hiter za poganjanje vsakovrstnih aplikacij, s kakovostnim in velikim zaslonom, solidnim fotoaparatom in še čim. Za bolj izbrane materiale, res vrhunske zaslone in fotografska tipala, najhitrejše procesorje, podporo omrežjem LTE in še kakšen bonbonček je še vedno treba seči globje v denarnico, toda razen res najcenejši modeli so zdaj že vsi dovolj dobri za skoraj vsako nalogo. Najboljši pa povsem suvereno nadomeščajo kopico drugih naprav.
Letos zato pričakujemo, da bodo cenejši mobilniki še boljši, morda končno tudi z res dobrimi kamerami in da ne bo več treba vsakemu malo bolj zahtevnemu uporabniku priporočati malodane iphona. Želimo pa si, da bi se tak napredek še malo bolj izrazito poznal tudi pri tablicah. Tam so cene izdelkov uveljavljenih proizvajalcev res že padle pod 200 evrov, toda za kakovostno tablico je še vedno treba odšteti vsaj 250, raje 300 in več evrov.
Zagotovo pa se bo pri tablicah nadaljevalo eksperimentiranje z velikostmi zaslona, manj z operacijskimi sistemi. Dokler Microsoft ne bo združil sistemom windows phone in windows rt v enega in na kakršen koli način pritegnil razvijalcev aplikacij, ne vidimo veliko možnosti, da bi potencialni kupci razmišljali o tovrstnih tablicah namesto o androidnih ali ipadih.
Pri telefonih se bodo velikosti zaslonov vrhunskih modelov, tistih, ki še ne padejo v kategorijo tablifonov, verjetno ustalile nekje pri 13 cm, nadejamo pa se, da bomo končno deležni tudi pravih minijev. Telefonov z enakimi specifikacijami, vendar v manjšem ohišju. In nadejamo se tudi, da bo Apple povečal iphonov zaslon in da bo ideja ukrivljenega zaslona še napredovala. Nekaj konkretnega pa bo moral letos pokazati tudi Intel, če namerava končati procesorjev arm na mobilnem področju.
Računalniki so v zatonu
Ta ugotovitev ni nova in še manj presenetljiva. Morda bodo letos več uspeha končno poželi hibridni prenosniki, ki hočejo obenem biti tudi tablice. Če ne zaradi drugega že zato, ker bodo predstavljali vse večji delež ponudbe. Sicer pa pričakujemo, da se bo tudi dramatično povečal odstotek prenosnikov z zasloni na dotik. Toda bistvenih premikov na tem področju ne bo. Intel letos ne bo predstavil nove generacije procesorjev in tudi Microsoft ne nove pomembnejše različice oken. Vse, kar ne sodi v ti dve kategoriji, pa je na računalniškem področju še vedno nišno.
Nosljive naprave počasi prihajajo
Pametne ure nas doslej niso prepričale, kar pa seveda ne pomeni, da bodo razvojniki in proizvajalci nad to idejo obupali. Vsaj določene funkcije današnjih telefonov in še katere naprave se bodo počasi preselile v naprave, ki jih bomo nosili kot danes očala, zapestnice ali ure. Vendar bo za to potrebna precej boljša izvedba od dozdajšnje.
Predvsem bodo morali proizvajalci nehati ponavljati napako, ki so jo storili že pri televizorjih, kjer so enostavno skopirali uporabniški vmesnik in logiko pametnih telefonov. Podobno je z urami. upravljanje in podajanje informacij bo moralo biti drugačno, pa tudi sama tehnologija še ne omogoča res atraktivnih ur ali zapestnic. Toda upogljivi zasloni in baterije bodo to spremenili.
Zagotovo pa bodo letos dokončni preboj napravila različna tipala. Že do zdaj smo jih v telefonih in drugod videli vse več. Ob tem, da imajo naprave zdaj namenske, nizkoenergijske procesorje za odčitavanje teh tipal, ni več ovir. Z njimi bomo ne samo merili svoje tekaške rezultate, ampak tudi različne parametre zraka okrog nas, uravnavali delovanje različnih naprej in počeli še marsikaj. S tem se začenja razmah pravih pametnih domov in resnega načrtovanja gibanja in delovanja.
Fotoaparati stagnirajo
Na fotografskem področju napredek je, saj so tipala vedno boljša, sistemi samodejnega ostrenja vedno hitrejši in algoritmi zapisovanja datotek vse bolj izpopolnjeni. Toda večina vodilnih proizvajalec idejno stagnira in pobudo vse bolj prepušča segmentu pametnih telefonov. Če bo Sonyju uspel preboj z brezzrcalnikom polnega formata a7, potem morda lahko pričakujemo temeljitejše spremembe.
Pri žepnih modelih bodo mobilniki še bolj zajedali v prodajo in dolg zum ali vodotesnost bosta še bolj obvezna. Toda dokler ne bo nekdo resno ogrozil položaja zrcalnorefleksnih aparatov dveh največjih japonskih proizvajalcev, se pri resni fotografski opremi, ne bo zgodilo kaj revolucionarnega. Nismo prepričani, da bo letos že nastopil čas za take tektonske premike.
Ultravisoka razločljivost
Televizorji uhd oz. 4K bodo zagotovo imeli daljše trajanje kot televizorji 3D. Ti resda še obstajajo, v bistvu so to danes skoraj vsi modeli, toda ta funkcionalnost je skrita nekje skupaj z informacijo o številu priključkov hdmi. Z ultravisoko razločljivostjo bo drugače. Njene dobrobiti bodo gledalci precej laže razumeli, cene bodo dovolj hitro padle in zgledi z drugih področij (telefoni, računalniški monitorji) so dovolj zgovorni. Nenazadnje že zdaj marsikdo sploh ne gleda več televizijskih programov v standardni razločljivosti.
Zato bodo gledalci zagotovo sprejeli tudi 4K, še posebej, če bodo razmišljali o nakupu televizorja z večjo diagonalo zaslona, pri katerem je že smešno, da ima »samo« toliko zaslonskih točk kot pametni telefon. Celo ti bodo letos zagotovo presegli oznako full hd.
Tako kot televizorji bodo tudi monitorji letos napredovali na višje razločljivosti, čeprav je tam manj potrebe za to, ker jih gledamo od bliže in ker večina programov ne izkorišča večje gostote točk. Toda nekateri prenosniki so že dokazali, da so taki zasloni uporabni za grafično oblikovanje, načrtovanje in še kaj, zato ni razloga, da ne bi njihovega razmaha dočakali tudi na mizah. Seveda pa bo vse odvisno od cen.
Brezpilotni letalniki, 3D-tiskanje, ...
Marsikatera tehnologija, ki je bila doslej v domeni profesionalcev, se utegne letos preseliti h komu domov. Brezpilotni letalniki za fotografiranje ali snemanje ne bodo več zgolj v domeni ljubiteljskih sestavljavcev, ampak jih bo mogoče kupiti v trgovini in preprosto začeti uporabljati. Tiskalniki 3D so že lani postali dostopni, vendar z najcenejšimi ni bilo mogoče narediti veliko uporabnega ali pa je bilo treba obilo tehničnega znanja, da je kupec tak »tiskalnik« sploh usposobil. Letos se bo padanje cen zagotovo nadaljevalo in tako napravo si bo privoščil marsikateri radovednež.
Zagotovo bomo priča tudi nadaljevanju patentnih vojn, zanimivo bo spremljati, če se bodo uporabniki začeli bolj potegovati za povrnitev zasebnosti, kot so se doslej, v Sloveniji pa utegne ena od zgodb leta postati megadražba za frekvence za mobilno telefonijo.
