Tiskane izdaje
Hramba prometnih telekomunikacijskih podatkov, kot jo je določal zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom), je neustavna. Operaterji čakajo samo še objavo v uradnem listu, potem bodo zbrane podatke ne samo zbrisali, ampak tudi uničili nosilce, na katerih so bili zapisani. Da se lahko kaj podobnega znova prikrade v zakonodajo, pa ni izključeno.
Obvezna hramba podatkov o telefonskih klicih, poslanih sporočilih in priključitvi v internet je v Sloveniji veljala od jeseni 2007. Vmes je zakonodajalec nekoliko skrajšal obdobje, vendar je bila Slovenija s 14 meseci shranjevanja podatkov o telefonskih klicih in osmimi meseci za druge podatke še vedno med državami, kjer so morali operaterji najdlje imeti podatke v svojih podatkovnih središčih. Minimalna, z evropsko direktivo določena doba je bila sicer pol leta in večina držav se je odločila za takšno možnost, medtem ko je bila naša na začetku celo ena redkih držav, ki se je odločila za najdaljše trajanje hrambe – dve leti.
Direktiva je padla vsepovsod
Spomladi je evropsko direktivo, ki je nastala po terorističnih napadih v New Yorku, Madridu in Londonu, že razveljavilo evropsko sodišče, tako da bi države njene določbe že umaknile iz svojih zakonov. V Sloveniji so se na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je pristojno za ZEKom, odločili počakati na odločitev ustavnega sodišča. Tja se je že pred leti pritožila (zdaj že nekdanja) informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
Ustavno sodišče je najprej ustavilo odločanje, dokler ne bi razsodilo evropsko sodišče, minuli teden pa nazadnje izdalo sodbo, po kateri je hramba prometnih podatkov neustavna. Obenem je naložilo takojšen izbris shranjenih podatkov. Toda ti so še vedno na strežnikih v zavarovanih podatkovnih središčih operaterjev, saj ti čakajo objavo razsodbe ustavnega sodišča v uradnem listu. In se hkrati sprašujejo, kako sploh ravnati, če bi kdaj v prihodnosti morali znova obvezno shranjevati prometne podatke.
Operaterji so bili že med sprejetjem direktive in potem njenem prenosu v ZEKom proti obvezni hrambi. Vendar ne toliko zaradi načelnih vzrokov, ki smo jih izpostavljali drugi – nesorazmernosti ukrepa, posegov v zasebnost, neučinkovitosti, pretiranega odziva na teroristične napade, škodljivega zgleda in še česa –, temveč predvsem zaradi stroškov. Takrat so morali poskrbeti za ustrezne sobe in protokole dostopa do njih pa tudi za opremo in njeno stalno menjavo, saj morajo sproti uničevati podatkovne nosilce, na katerih so (anonimizirani) podatki, ki jim je pretekel rok trajanja obvezne hrambe.
Tudi zdaj je iz operaterskih krogov slišati negodovanja o dodatnih stroških pa tudi o nepredvidljivosti celotne zgodbe. Policija, preiskovalni organi in še kdo se niti v Sloveniji niti na evropski ravni ne bodo odrekli ideji, da bi imeli še naprej na voljo čim več podatkov o komunikacijah državljanov, ki se znajdejo v kazenskih postopkih, ali bi jih bilo »treba« vanje vključiti. »Izvedba vseh potrebnih aktivnosti bo zahtevala precejšnje finančne in človeške vire. Ob tem pa je treba izpostaviti tudi vse stroške, ki smo jih imeli z vzpostavitvijo in vzdrževanjem sedanjega sistema,« so dejali v Simobilu. Nad stroški pa so potarnali tudi v Tušmobilu.
Redka uporaba
Koliko so podatki zaradi obvezne hrambe pomagali policiji, ni znano, so jih pa po navedbah ministrstva za izobraževanje, znanost in šport lani v sodnih postopkih uporabili skupaj 1163-krat. Od tega je bilo 1151 primerov posredovanja podatkov iz govornega prometa, le 12-krat pa so operaterji posredovali podatke za internetni promet. Velika večina posredovanih podatkov pa ni bila starejša od pol let. To znova postavlja v čudno luč odločitev zakonodajalca, predvsem ministrstva za pravosodje, ki se je najbolj zavzemalo za sprejetje evropske direktive, za daljše obdobje obvezne hrambe.
Slovenska policija si zakulisno že leta prizadeva za čim več dostopa do različnih telekomunikacijskih podatkov. Spomnimo se samo enega zadnjih poskusov, ko je pri sprejetju novega zakona o kazenskem postopku pred tremi leti želela dopolnilo, ki bi ji omogočilo zbiranje podatkov o klicih s celotne bazne postaje, ne le s posameznih telefonov.
Kaj bo glede obvezne hrambe prometnih podatkov (angl. data retention) storil prihodnji evropski komisar, lahko samo ugibamo. Ker je tudi evropska direktiva razveljavljena in ker je na ustavnem sodišču padla tudi v Nemčiji, bo manevrskega prostora za nove podobne »protiteroristične« ukrepe nekaj manj. Zagotovo pa lahko pričakujemo nove poskuse, zamaskirane v takšno ali drugačno obliko in pretvezo.
Na direktoratu za informacijsko družbo nad obvezno hrambo niso navdušeni, saj pravijo, da »cilji v javnem interesu, ki jih je zasledovala direktiva o hrambi podatkov (pa tudi ZEKom), niso cilji javnega interesa, ki bi izhajali iz delovnega področja elektronskih komunikacij. Morebiten nov ukrep EU bi moral skrbno upoštevati varstvo človekovih pravic.«
