Tiskane izdaje
Po predstavitvah konec februarja v Barceloni zdaj nova kolekcija pametnih telefonov počasi prihaja v ponudbo operaterjev. Za začetek smo zbrali novosti srednjega cenovnega razreda, ki prinašajo kar nekaj napredka v primerjavi z lanskimi tovrstnimi izdelki.
Tokrat smo preizkusili peterico modelov, štiri androidne in enega s sistemom windows phone. Tega je prispevala Nokia, od HTC-ja smo dobili prvega iz modelske družine one, od Sonyja pa kar tri nove xperie.
Htc one v
Pred dvema letoma sta dva modela popolnoma spremenila podobo trga pametnih telefonov. Najprej HTC-jev desire in kmalu za njim še prvi Samsungov galaxy s sta bila prva resna izzivalca iphona in sta na hitro pokopala upe, da bi se še dalo tekmovati s starejšo tehnologijo - manj odzivnimi zasloni, počasnejšimi procesorji ...
Danes je tehnologija, ki je bila takrat vrhunec dosegljivega, dostopna v aparatih srednjega razreda. Najcenejši od trojice modelov htc one - one v - namreč prav tako kot originalni desire uporablja gigaherčni enojedrni procesor, podoben grafični čip, prav tako ima pol gigabajta pomnilnika, 5-megapikselno fototipalo in zaslon z diagonalo 9,4 cm in razločljivostjo 800 x 480 pik, le da je lcd, ne amoled. V prosti prodaji ga je mogoče dobiti za manj kot tristo evrov - operaterji ga z osnovno naročnino ponujajo za nekaj več kot dvesto, medtem ko je bil desire skoraj dvakrat dražji.
Če smo še lani ugotavljali, da je treba biti pri aparatih srednjega razreda pripravljen na kopico kompromisov, jih je letos bistveno manj. Delovanje je večino časa povsem gladko in večpredstavnostne zmogljivosti na zgledni ravni, tudi visokorazločljivostni video (720p). Tako kot pri tehnološkem predhodniku smo bili tudi tokrat nekoliko razočarani nad kvaliteto fotografskega dela. Če so videi še nekako solidni, pa bi kakovost fotografij vsekakor morala biti boljša, saj se podrobnosti hitro izgubljajo in vse skupaj deluje nekako zmazano.
Eden redkih kompromisov je količina prostora za podatke. Že tako ga je komaj štiri gigabajte, toda uporabniku ostane še precej manj, in tudi na ta prostor fotoaparat sploh ni hotel zapisovati. Pomnilniška kartica je zato nujna, na srečo telefon ima režo zanjo.
Po obliki je one v naslednik modelov hero in legend, saj ima v spodnjem delu nekoč značilno in zdaj že skoraj pozabljeno brado, narejen pa je iz enega kosa aluminija. Lepo je, da so snovalci tokrat zgladili robove okrog zvočnika, tako da nas ne režejo v uho. One v že poganja četrta različica androida, vendar je HTC v preobleki sense ohranil precej svojih rešitev v uporabniškem vmesniku, tako da na pogled ni bistvenih sprememb, razen pri preklapljanju med programi ali dostopu do dodatnih možnosti programov. Baterije je žal še vedno premalo za dva dneva. Kljub temu pa je one v dober komplet za zahtevani denar.
Nokia lumia 710
Pred nekaj tedni smo opisali Nokijin prvi paradni model iz serije lumia (800). Skoraj vse, kar smo zapisali takrat, velja tudi za cenejši model. Delovanje je tekoče, Nokijini dodatki (predvsem navigacija) uporabni in sistem windows phone prijeten za uporabo. Zaslon je zgolj lcd (ne amoled), vendar enako velik kot pri lumii 800 ali htc one v, pa tudi dovolj dobre kakovosti.
Telefoni windows phone so si zaradi malo možnosti prilagajanja, ki jo imajo proizvajalci, in zelo omejenega nabora strojnih komponent zelo podobni. Tako tudi za lumio 710 veljajo vsi plusi in minusi tega sistema, v vsakdanji rabi pa je telefon povsem enak dražji lumii 800 ali podobni Samsungovi omnii w.
Edina morebitna prednost pred androidnimi modeli - razen navigacije, ki pa se za android dobi za približno 50 evrov - je dokaj dobra optika fotografskega dela. Zato so fotografije bolj kakovostne kot pri večini konkurenčnih modelov, video pa je osnovni HD (720p). Toda tu so tudi vse omejitve: fotografije je v polni razločljivosti mogoče prenesti le na računalnik prek neprijaznega programa zune, ni deljenja vsebin prek protokola dlna in deljenja internetne povezave, brskalnik ne prelamlja besedila in še dolgo bi lahko naštevali drobne neumnosti tega sistema.
Žal lumia 710 kljub prijetnemu oblikovanju daje vtis, kot da se z njo niso kaj preveč potrudili. Ohišje je glede na velikost zaslona kar veliko, baterija pa porabi malo le ob neuporabi in pogovarjanju. Kombinacija zaslona in prenosa podatkov (torej brskanje po spletu) jo namreč hitro izpije. Če večina androidnih modelov za enourno brskanje in hkratno poslušanje glasbe porabi približno petino baterije, je lumia v istem času izgubila kar tretjino energije. Vseeno pa je zanimivo, da ima kljub manjši zmogljivosti lumia 710 boljšo baterijo od lumie 800. Še vedno ne zdrži dveh dni resne uporabe, je pa vsaj predvidljiva.
Lumia 710 je po našem mnenju boljši nakup od sicer lepše oblikovane in bolje izdelane, a zaradi slabe baterije skoraj neuporabne in precej dražje lumie 800. Vendar tudi 710 lahko priporočimo samo naročnikom Mobitela, pri Simobilu je toliko dražja, da ni konkurenčna androidnim modelom, nenazadnje tokrat preizkušenemu htc one v.
Sony xperia s
Japonski velikan zabavne elektronike se po novem v mobilnem svetu trudi sam, brez švedske pomoči. Desetletje znani Sony Ericsson je zgodovina. Najzmogljivejši med Sonyjevimi modeli, xperia s res nekoliko izstopa na tokratnem preizkusu, vendar ta čas ni drugih podobnih novih modelov, s katerimi bi jo lahko primerjali, saj htc one s zamuja. Novinec je tehnično dovršen, z 10,9-centimetrskim zaslonom visoke razločljivosti (1280 x 720) in fototipalom s kar 12 milijoni pik.
Zaslon je odličen, tudi zaradi Sonyjevih programskih algoritmov, ki izboljšajo kontrast in barve. Čez fotoaparat se prav tako težko pritožimo, saj dela lepe slike in ima obilo možnosti, med drugim zares izvrstno fotografiranje panoram, pri katerem le premikamo aparat v krogu (kot nam kaže trak na zaslonu), ta pa vmes fotografira in sestavlja sliko. Povečava fotografij le razkrije preobilico pik na tipalu, saj se podrobnosti razletijo na množico raznobarvnih pik.
Letošnji sonyji so vsi precej oglati, njihova »posebnost« pa je prozoren pas pod zaslonom, kjer so tudi tri na dotik odzivne tipke. Žal je xperia s nekoliko debela, še zlasti v primerjavi s predhodnikom, modelom arc (s), ki je bil v sredini res tanek. Zato pa je baterija nekoliko boljša, a še vedno nič posebnega.
Sony je pri dražjih modelih uporabil taktiko, h kateri se zateka vse več proizvajalcev. Telefon sprejema le kartice micro sim, reže za pomnilniško kartico ni - na srečo je vgrajenih 32 gigabajtov prostora - in baterije se ne da enostavno zamenjati. Za to početje je treba telefon povsem razstaviti.
Sony bo moral hitro bistveno dodelati svojo preobleko za sistem android, saj zdajšnja daje občutek grafične zastarelosti, pa tudi funkcije, še posebno večpredstavnostne, nikakor niso na ravni podjetja, ki naj bi bilo na tem področju vodilno. Nenazadnje na xperii s še vedno teče tudi starejši android 2.3.7, kdaj bo na voljo nadgradnja na štirico, ni znano. Nova najzmogljivejša xperia ima ta čas še največjega tekmeca v leto dni starem samsungu galaxy s 2. Ta je skupno gledano še vedno superiornejši izdelek in ob skorajšnjem prihodu galaxyja s 3 bo njegova cena pri operaterjih predvidoma padla na raven xperie s (približno 350 evrov z osnovno subvencijo).
Sony xperia p
Od treh Sonyjevih modelov nam je bila xperia p najbolj všeč. Oblikovno je zelo podobna xperii s, le da deluje še nekoliko bolj prestižno, z imitacijo aluminija (ohišje je sicer plastično), pa tudi pokrovčka ohišja ni, ampak se ga da odpreti samo s posebnim izvijačem. Zato pa ohišje lepo sede v roko. Zaslon je tukaj 10,16-centimetrski in razločljivost iphonovska (960 x 540), kar je za to velikost primerno. Pri tem modelu je fotoaparat prav tako ena najmočnejših točk, ima osem milijonov pik in dela res lepe fotografije, pa tudi video posnetke v polni visoki razločljivosti.
Prostora za podatke je tu 16 gigabajtov, reže za pomnilniško kartico prav tako ni. Je pa izhod (micro) hdmi. Baterija, ki mora poganjati dvojedrni procesor, je v razrednem povprečju, več kot dovolj zmogljiva za en dan in premalo za dva. Glede na ceno xperie s domnevamo, da xperia p pri operaterjih (Simobil je ta model že napovedal) ne bo stala več kot tristo evrov z osnovno subvencijo. Če bo cena še kaj nižja od tega in če telefon v kratkem dobi nadgradnjo na android štiri, potem bo dober nakup, saj razen nerazširljivega pomnilnika in nedodelane programske opreme nimamo večjih pripomb.
Sony xperia sola
Pretirano plastična xperia sola bi bila precej povprečen, čeprav nikakor ne podhranjen model, če je ne bi reševali dve novosti. Glavna je »lebdeči dotik« (floating touch), ki ga izkorišča brskalnik (in ozadje domačega zaslona, kjer lahko krivulje vlečemo sem in tja). Sistem namreč zazna prst v zraku, kakšnega pol centimetra nad zaslonom.
Tako se lahko s prstom sprehodimo čez spletne povezave in vidimo, katero bi pritisnili. Ko se po nekaj poskusih novosti navadimo, je zelo priročna za izbiranje besedilnih povezav, ki so tesno druga nad drugo in nikoli ne vemo, ali se bomo res dotaknili želene. Prikaz delovanja te tehnologije si lahko ogledate na Delovi spletni strani (www.delo.si/infoteh).
Druga novost so žetoni za brezstično tehnologijo NFC. Ko telefon položimo na enega od žetonov, ta sproži »profil«, ki je zanj nastavljen. Tako denimo žeton za spalnico telefon da na tiho, izklopi brezžično omrežje in vklopi budilko, lahko pa stori še kaj drugega, če tako nastavimo. S tem nam prihrani nekaj klikanja po zaslonu. To je za zdaj tudi ena redkih uporabnih storitev za tehnologijo NFC.
Vsekakor upamo, da bo Sony lebdeči dotik razvijal naprej in ga razširili še na druge telefone in aplikacije. Za model xperia sola pa težko podamo dokončno oceno, saj še ni znano, po kakšni ceni ga bodo operaterji ponujali, če ga sploh bodo. Letošnja pomladna kolekcija pametnih telefonov dokazuje, da se proizvajalci trudijo z drobnimi izboljšavami in da je danes mogoče za razumno ceno dobiti že zelo zmogljiv (in velik) telefon. A napredek ni tak, da lanski vrhunski modeli ne bi bili več konkurenčni.
