Tiskane izdaje
Tehnološke navdušence so v Barceloni seveda zanimali predvsem modeli z zaslonom full hd, najzmogljivejše tablice in konceptni izdelki, kot so telefoni z dvema zaslonoma. Dejstvo pa je, da so pobude, kako množicam v Aziji, Afriki in Južni Ameriki (in morda še kje) ponuditi pametne telefone, ki si jih bodo te lahko privoščile, dosegle precejšnjo odmevnost na sejmišču Fira gran via.
Najcenejši androidni modeli so kajpada še vedno videti kot majhne, cenene in počasno delujoče kopije »pravih« (dragih) modelov. Toda vsako leto napredujejo za najmanj eno kvalitativno stopničko in zdaj telefon s ciljno ceno 100 evrov niti na pogled niti po delovanju ni več obupen. Zaslon je še vedno bistveno slabši kot denimo pri dvakrat dražjem modelu, vendar vseeno ne več tako slab, da bi postal povsem črn, če telefon samo malo obrnemo. Tudi delovanje je povsem spodobno in na večini novih modelov že teče android 4, kar pomeni manj zatikanja, lepši uporabniški vmesnik in tako rekoč vse najnovejše funkcije.
Kaj lahko ponudi firefox os?
Še malo više, bliže dvestotim evrom, pa so telefoni že povsem dovolj zmogljivi, od dragih se pravzaprav razlikujejo le še po velikosti in kvaliteti zaslona, fototipalu in podobnih »malenkostih«. Večina novinarjev in analitikov se je strinjala, da je bila eden najbolj osupljivih telefonov sejma nokia lumia 520, doslej najcenejši model s sistemom windows phone 8.
Naprodaj bo za približno 170 evrov in zanjo dejansko drži, kar smo zapisali prej: ponuja celoten nabor funkcij zmogljivejših telefonov v bistveno cenejšem paketu, ki še vedno deluje privlačno. Zdi se, da je to Nokijina karta za preboj z windows phonom in za primer, da bodo njene funkcijske telefone res izpodrinili poceni androidni ali kakšni drugi pametni telefoni.
Med temi drugimi bi utegnili biti izdelki z operacijskim sistemom firefox os fundacije Mozilla, čeprav so mnenja različna. Francisco Jeronimo iz IDC-ja vidi njihovo vlogo v državah v razvoju, medtem ko je Benedict Evans iz družbe Enders analisys prepričan, da se v fundaciji slepijo, če z mobilnim firefoxom pričakujejo preboj.
Dejstvo je, da so bili modeli s tem sistemom (videli smo tri, ZTE-jevega, Alcatelovega in razvijalskega brez oznak) najbolj osnovni pametni telefoni, ki so bili na ogled v Barceloni. Majhni, s slabimi zasloni in precej počasni, čeprav firefox os temelji na spletnem jeziku html5. Toda narejeni so z mislijo na čim nižjo ceno in še vedno ponujajo precej več kot podobno »dragi« funkcijski telefoni.
Tudi zato se zdi, se strinja Evans, da imajo modelne linije, kot sta Nokijina asha ali novi Samsungov rex - dokaj dobri in privlačni funkcijski telefoni z zasloni na dotik - v najboljšem primeru pred seboj le še nekaj let uspešnega življenja. Čez dve ali tri leta bodo namreč pametni telefoni za 50 evrov boljši od današnjih za sto, za stotaka pa se bo takrat dobilo napravo, s katero se noben telefon brez pravega mobilnega operacijskega sistema (in ekosistema aplikacij) ne bo več mogel kosati.
2013. bo leto tablifonov
Druga zelo očitna smernica, ki jo je Barcelona samo potrdila, je vzpon tablifonov. Naprave, ki so prevelike za naše tradicionalno pojmovanje »telefona« in hkrati še vedno premajhne, da bi jim lahko rekli tablice. Križanci, ki poskušajo biti oboje in jim to - v nasprotju s podobnimi računalniškimi poskusi - tudi zelo dobro uspeva. Prvi tovrstni izdelki, denimo dell streak, so bili pretežno neuporabni, toda vse od prvega Samsungovega galaxyja note naprej se segment razvija bliskovito.
Kje potegniti mejo, je sicer neodgovorjeno vprašanje. Po našem mnenju so modeli, kot je Sonyjeva xperia s petpalčnim zaslonom (12,7 cm), kar pomeni velikost ohišja približno 7 x 14 cm, ravno nekje na meji. Vse, kar je večje, že sodi v razred tablifonov. In v Barceloni jih ni bilo malo. ZTE grand memo, LG optimus g pro ali huawei ascend mate so samo trije najbolj očitni predstavniki. Le še Nokia in HTC nimata zastopnika v tej kategoriji, kjer so tudi strojne značilnosti večinoma najboljše.
Danes bolj kot kadarkoli doslej velja, da kdor želi imeti najboljši pametni telefon, mora skoraj nujno nositi naokrog največjega. Proizvajalci v neuradnih pogovorih namigujejo, da se to utegne spremeniti, vendar za zdaj resnih znamenj ni.
Bitka enakih bo huda
V zgornjem razredu trga se letos nakazuje še hujša bitka kot lani. Sony je svojo xperio z predstavil že v Las Vegasu, na CES-u, tokrat na MWC-ju pa je razstavni prostor preplavil z njo in obenem po vsej Evropi (in drugje) zagnal svojo najobsežnejšo oglaševalsko akcijo za mobilno napravo. Cilj je jasen - prodati čim več, preden se v trgovinah in pri operaterjih pojavi galaxy s4. Tega bo sicer Samsung predstavil 14. marca v New Yorku, v prodajo pa bo verjetno prišel kakšen mesec (in pol) kasneje.
Sonyjevi predstavniki sicer govorijo, da se korejskega izdelka ne bojijo, toda zgodovina je jasna. Lani je s3 povsem povozil konkurenco, tudi HTC-jev one x, ki smo ga v preizkusih večinoma pohvalili, vendar mu to proti Samsungovi marketinški mašineriji ni prav nič pomagalo. Sony se tega zaveda in letos ustrezno spreminja taktiko. Skupaj s telefonom, ki je končno videti kot premijska naprava.
HTC se je z modelom one, ki so ga predstavili že teden dni pred Barcelono, tokrat skril v eno od manjših dvoran sejmišča. Kakšni so prodajni načrti, pa ne vemo. Sam telefon sicer daje vtis, da bi lahko bil povsem konkurenčen, morda je v marsičem celo boljši od tekmecev, če nič drugega po oblikovanju in materialih.
Toda tako kot vsi proizvajalci bodo Tajvanci imeli težko delo pri prepričevanju kupcev, zakaj je njihov izdelek s skoraj ali čisto enakimi strojnimi značilnostmi - zaslon full hd, štirijedrni procesor (1,5 GHz ali več), fototipalo nove generacije, nfc, ista različica androida itd. - boljši od plejade drugih.
Sploh pri zaslonih je zadeva zanimiva. V preteklosti so nekateri proizvajalci imeli prednost. Zdaj pa je v razmiku dveh mesecev skorajda vsem uspelo v vsaj enega od svojih modelov vgraditi zaslon s polno visoko razločljivostjo (1080 x 1920). Očitno je ta tehnologija na kitajskem trgu komponent že obširno na voljo. Kitajski izdelki so sicer tehnično povsem na ravni konkurence, vendar na pogled še vedno delujejo nekoliko ceneno ali kičasto. Toda razlike se manjšajo skoraj s svetlobno hitrostjo.
Tablice v pralnem prašku
Eno od presenečenj MWC-ja je bila množica poceni tablic uveljavljenih proizvajalcev. Acer, Asus, HP, Lenovo in še kdo je imel na svojih razstavnih pultih tablice s sedempalčnim zaslonom, ki so videti kot kakšen nexus 7, imajo podobne (morda celo boljše) specifikacije, cene pa bodo verjetno okoli 200 evrov ali celo pod to mejo.
S premijskim izdelkom v razredu majhnih tablic, ki bo konkuriral ipadu mini z značilnostmi, ne s ceno, bo očitno poskušal samo še Samsung. Njegov note 8.0 se zanaša na obilje prednaložene programske opreme in še nekoliko izpopolnjeno pisalo. Ali to lahko prepriča kupce ali bo odločilna cena, pa je zelo nehvaležno napovedovati.
Podobna je slika pri velikih tablicah. Tam je novega resnega tekmeca ipadu predstavil zgolj Sony z modelom tablet z, ki je res tanka in elegantno oblikovana tablica. Med drugim je vodoodporna, z njo lahko upravljamo televizor in menda ima najboljše fototipalo v tablici. Vendar se je konkuriranje ipadu z enakimi cenami za zdaj izkazalo za misijo nemogoče.
Na konceptne naprave, kot so telefoni z dvema zaslonoma - ali enim ob drugem ali po enim na vsaki strani ohišja - ne bi stavili, dokler take ideje ne bo pograbil Apple (ali morda Samsung), čeprav zamisli niso napačne. Tudi različni dodatki, strojni ali programski, denimo za prenašanje vsebin med napravami ali za uporabo telefona kot službenega in zasebnega naenkrat, so bolj poskusi proizvajalcev, kako se razlikovati od tekmecev in zaslužiti kakšen dodaten milijonček. Glavnina posla je še vedno v izdelkih za množice, in to je letošnji MWC povsem potrdil.
Francisco Jeronimo: »Vsi bi radi pametne telefone, toda ne drage«
Ob robu sejma si je za Delo nekaj minut vzel glavni evropski analitik za mobilne naprave v analitski hiši IDC Francisco Jeronimo.
Kakšno je za vas glavno sporočilo letošnjega sejma MWC?
Glavno sporočilo je nagovarjanje množičnega trga. V prvem valu pred leti so si pametni telefon privoščili tisti, ki so ga res potrebovali in ki so si ga lahko privoščili. Zdaj, v drugem valu, pa jih kupujejo tudi ljudje, ki v resnici verjetno ne potrebujejo vseh funkcij, ki jim jih taka naprava prinaša. Poleg tega v trgovini skoraj ni več mogoče videti ničesar drugega, saj je funkcijskih modelov vse manj. Vendar ti kupci ne bi radi odšteli veliko denarja za pametni telefon. Če jih prepričate s pravo ceno in pravimi funkcijami, pa se bodo seveda raje odločili za pametni telefon. Zato podjetja, kot so Huawei, Alcatel in drugi kitajski proizvajalci, Nokia in Samsung predstavljajo obilo modelov, ki se bodo prodajali po privlačnih cenah. Poudarek letos ni bil na vrhunskih izdelkih.
Zdi se tudi, da srednji razred telefonov počasi izginja.
Ta razred izginja, ker uporabniška izkušnja ni bila dovolj dobra, cene pa so bile vseeno precej visoke. Izdelke s cenami od 200 do 300 evrov je težko prodajati. Kdor je voljan zapraviti nekaj denarja za pametni telefon, si bo privoščil najboljšega, ki ga lahko dobi. Komur se to zdi predrago, pa raje vzame nekaj, kar je ceneje kot modeli v naročniških paketih. Šele zdaj v modelih, kot sta lumia 520 in 720, vidimo uporabniško izkušnjo, primerljivo z vrhunskimi modeli, z enakimi storitvami, za precej bolj dostopne cene. Obstaja tudi velik prepad med državami, kjer operaterji subvencionirajo telefone, in tistimi, kjer jih ne.
Bodo subvencije ostale?
Operaterji jih poskušajo odpraviti, Vodafone in Telefonica sta jih v Španiji že in jih bosta še v nekaterih drugih evropskih državah. Če ni subvencije, iphona ne dobite za 100 evrov ali celo »zastonj«, temveč morate plačati polno ceno. Takrat pa se kupec vpraša, ali res potrebuje vse, kar iphone ima, oziroma ali lahko podobno izkušnjo dobi z nečim cenejšim. Ko kupuješ po polni ceni, začneš primerjati. Ali res potrebujem lumio 920 ali je morda dovolj dobra 720? Videti je dobro, dela v redu, je bistveno cenejša. Zakaj ne?
Kakšne možnosti imajo novi igralci, kot sta firefox os in tizen?
Težko je karkoli napovedati. Naprav še ni, tudi ekosistema ne. Zanimanje je sicer veliko, toda ali so operaterji in proizvajalci res pripravljeni tvegati? Za gradnjo ekosistema je potrebnega ogromno denarja. Prav tako za promoviranje telefonov. Samo poglejte, kako daleč je Samsung prišel s sistemom bada. Prvih nekaj trimesečij jim je šlo še kar, in to je bilo to. Preboja niso zmogli.
Poleg tega vsi ti novi ekosistemi na trg vstopajo pozno.
Biti pozen ni tragično. S pravo uporabniško izkušnjo, ki pretrese trg, je mogoče uspeti. Firefox je zelo pomemben za trge v razvoju, tizen ima morda nekoliko večje možnosti v Evropi, vendar sta android in ios že tako zasidrana, da bo težko. Razlog, da so operaterji navdušeni nad tiznom, je denar v ozadju. Samsung, Intel, Huawei to platformno močno finančno podpirajo, ker se jim zdi, da so preveč odvisni od Googla.
Je tizen rezervni načrt Samsunga, če gre kaj narobe z androidom?
Seveda. Zgraditi morajo podobno izkušnjo, ponuditi storitve, da bodo lahko vse skupaj začeli prenašati na novo platformo. Pri androidu nimajo nadzora nad platformo, nad tem, kako se vse skupaj razvija. Stvar je podobna, kot če bi radi vozili hitro, imate pa avto, ki vam tega ne omogoča.
Lahko windows phone dobi relevanten tržni delež?
V Evropi bo po naših napovedih že letos presegel 10 odstotkov trga. Kar počne Nokia, je zelo zanimivo, tudi drugi bodo predstavili nove naprave. Če Nokii ne bo uspelo z lumio 520, jim ne bo uspelo nikoli. Microsoft in Nokia bi morala morebitnim kupcem bolj neposredno pokazati, katere so prednosti windows phona.
