Preizkus: Nokia lumia 800

Prvi Nokijin poskus z windows phonom, ki je končno na voljo v Sloveniji, ni slab, a še zdaleč ne vrhunski.

Objavljeno
13. april 2012 19.19
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh

Po skoraj polletnem čakanju je Nokia še v Sloveniji začela prodajati telefone iz serije lumia, prve s sistemom windows phone. V roke smo vzeli dražjo od obeh naprav, ki sta za zdaj na voljo pri naših operaterjih, lumio 800. Dobro se je odrezala, a ima hudo težavo.

Lumia 800 (pa tudi večji in dražji model 900, ki naj bi v Slovenijo prišel v začetku poletja) na pogled precej izstopa v današnjem telefonskem svetu enakih naprav. Naš (prvi) testni primerek je bil moder (cyan), kar ga je naredilo še bolj prepoznavnega.

Oblika je precej samosvoja, ob straneh zaobljena, zgoraj in spodaj pa odsekana. Steklo zaslona ni vstavljeno v ohišje, ampak je nalepljeno nanj in ustvarja vtis, da zaslon nekako lebdi v zraku. Žal ostri robovi na dnu začnejo hitro rezati v prste. Treba je povedati, da je lumia 800 pravzaprav n9. Oblika ohišja je povsem enaka kot pri tem nišnem Nokijinem modelu, ki so jo v finskem podjetju v naglici uporabili še za prvi model z windows phonom.

Zaslon pod omenjenim steklom je lep na pogled, saj je vrste amoled. Tudi razločljivost je dobra, žal pa je diagonala dokaj majhna - 9,4 cm (3,7 palca). To je sicer več kot pri iphonu, a je razmerje stranic drugačno, zato je zaslon ožji, kar pomeni tudi ožje tipke na navidezni tipkovnici. Za sam uporabniški vmesnik windows phona pa je tako razmerje stranic zelo primerno, saj se večinoma pomikamo dol-gor.

Telefon deluje spodobno hitro in gladko, kot smo pri windows phonu navajeni. Se pa pri igrah lahko pokažejo omejitve enojedrnega procesorja, čeprav ta bije z 1,4 gigaherca. In po daljšem mučenju se lahko telefon prijetno ogreje.

Razlikovanje s konkurenco

Ena večjih težav dozdajšnjih modelov s sistemom windows phone je bila njihova (pre)velika podobnost. To izhaja iz Microsoftovih zahtev, saj proizvajalci ne smejo spreminjati uporabniškega vmesnika, pa tudi strojne komponente so zelo podobne. Večinoma so razlike le v velikosti in kakovosti zaslona, v fototipalu in še kakšni malenkosti.

Tako se tudi Nokia poskuša diferencirati predvsem skozi dodatke v programski opremi in nekatere drobne strojne značilnosti. Barva ploščic (t. i. tema) je tako na lumiji lahko sinje modra, Nokia pa je dodala nekaj programov. Razveselili smo se aplikacije transfer contacts, ki obljublja enostaven prenos imena s starejših nokij po bluetoothu. Vendar obljube ni izpolnil, saj naš testni aparat (e71) ni podprt.

Tako levji delež prepričevanja, da imajo lumie nekaj več od konkurence, odpade na lokacijske in navigacijske storitve. Čez delovanje programov nokia maps (zemljevidi) in nokia drive (navigacija) nimamo pripomb, nismo pa prepričani, da je to v času, ko je zelo dobro navigacijo s kartami celotne evrope za android ali iphone možno kupiti za 50 evrov, še vedno velika konkurenčna prednost. Nokia je poenostavila nalaganje zemljevidov, prenesemo jih po brezžičnem omrežju (wi-fi), saj starega programa ovi suite ni več. Zato pa bodo imeli težave tisti, ki doma nimajo brezžičnega omrežja.

Nokijini predvstavniki se hvalijo tudi s fotografskimi sposobnostmi lumie 800. Fototipalo namreč pokriva leče priznanega podjetja Zeiss, kar naj bi bila garancija za kakovost. Temu lahko pritrdimo, saj aparat dejansko dela lepe fotografije s precej podrobnostmi za fotofon. Fotografije so privzeto tudi precej kontrastne, medtem ko so barve bolj hladne kot pri iphonu 4s. Ta je v vrhu fotografskih sposobnosti med pametnimi telefoni, lumia 800 pa za njim nič ne zaostaja.

Razen pri videu, kjer je največja razločljivost 1280 x 720, polnega HD windows phone namreč še ne podpira.

Težave in pomanjkljivosti

Žal moramo znova opozoriti na nekatere pomanjkljivosti sistema windows phone. Ne gre zgolj za to, da je programov zanj bistveno manj kot za ios ali android. Težava je tudi to, da določene funkcije manjkajo ali pa je Microsoft postavil nesmiselne omejitve.

Tako ni reže za dodatno pomnilniško kartico, prav tako ne funkcije za deljenje datotek v omrežju (dlna). Prenašanje datotek s telefona na računalnik ali v obratni smeri je možno samo s programom zune, ki pa prepozna samo glasbo, video in fotografije, pa še to le v formatih (kodekih), ki jih sistem podpira. Druge datoteke, denime pisarniške, je mogoče prenašati samo čez oblak (skydrive).

Povsem brez potrebe pa je Microsoft določil, da se pri vsakem pošiljanju fotografij s telefona v oblak ali prek e-pošte te zmanjšajo na največ dva milijona pik. Nokia pa je kdo ve zakaj umaknila funkcijo brezžične dostopne točne, prek katere bi na telefon lahko priključili tablico ali kakšno drugo napravo. Menda prihaja nadradnja, ki bo to omogočila, a je v času našega testa še ni bilo.

Zdaj pa glavni problem lumie 800. Testirali smo dve različni, ker smo bili prepričani, da je s prvo nekaj narobe. Njena baterija je namreč komaj zdržala cel dan resne uporabe in je občasno, a ne vedno, tudi v mirovanju izgubljala po več kot pet odstotkov kapacitete na uro.

Žal se tudi druga ni obnašala dosti drugače, zgodilo se je celo, da je telefon čez noč »umrl«, čeprav je bila baterija prejšnji večer skoraj na pol polna in je počival v letalskem načinu. Nokia obljublja programski popravek, ki naj bi rešil to težavo. Toda pred tem je izdala že dva taka popravka, ki sta oba bila nameščena na testnih napravah.

Lumia 800 ni slaba naprava. Je telefon, ki ga je prijetno uporabljati in ponuja precej za svojo ceno. Ima pa nekaj očitnih pomanjkljivosti, ki jih težko odpustimo, saj tekmuje z vrhunskimi androidnimi modeli. Če Nokia dejansko odpravi težave z baterijo in doda funkcijo brezžične dostopne točke (deljenja internetne povezave), lumia 800 ni napačen nakup. Sicer pa velja počakati na naslednika ali se razgledati po ponudbi drugih proizvajalcev.