Preizkus: Pametni telefoni HTC one s, LG optimus 4x in nokia lumia 900

Primerjali smo tri modele, ki so nekoliko zamudili na trg, a si ne zaslužijo, da bi jih kupci povsem spregledali.

Objavljeno
27. julij 2012 17.45
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh
Letos smo opravili že dva primerjalna in dva posamična preizkusa pametnih telefonov, a kljub temu še ni nismo zajeli celotne ponudbe. Tokrat smo soočili še tri »zamudnike«, ki so jih proizvajalci zaradi različnih razlogov na slovenski trg poslali šele pred kratkim. Je bilo vredno čakati nanje?

Novinci so HTC-jev one s, LG-jev optimus 4x in Nokijina lumia 900. Vsi trije modeli spadajo v višji segment trga, vendar ne povsem na vrh - dva zaradi nekoliko slabše strojne opremljenosti od modelov, kot so HTC one x, iphone 4s ali samsung galaxy s3, tretji pa zaradi nižje cene in slabšega ugleda znamke. Kljub temu pa to ne pomeni, da bi jih morali potencialni kupci že takoj odpisati.

HTC one s

Srednji model iz družine HTC one, predstavljene na februarskem Svetovnem kongresu mobilne telefonije v Barceloni, je zaradi težav z dobavo komponent v Sloveniji nekoliko zamudil na trg. Zdaj je na voljo in ga lahko enakopravno soočimo s konkurenti. T

ežko je reči, kateri modeli drugih proizvajalcev so neposredna konkurenca. Po velikosti zaslona bi lahko mednje šteli Samsungov galaxy s2, ki še vedno vztraja v ponudbi, Sonyjevo xperio s in tudi Nokijino lumio 900, ki smo jo nasproti HTC postavili tokrat. Po ceni pa je resen konkurent tudi tokratni LG-jev pretendent, optimus 4x, morda pa tudi Samsungov orjak galaxy note in prav tako Samsungov oziroma Googlov galaxy nexus.

Kakšni so torej aduti novega HTC? Prvi je zagotovo oblika, ki je sicer podobna, a obenem bolj všečna kot pri večjem one x. Telefon deluje kot sklenjena celota, ni na ohišje prilepljenega stekla. Je pa slaba stran oblikovalske lepote znana - baterija ni odstranljiva in uporabnik je omejen na približno 12 gigabajtov prostora za podatke (od skupaj 16), saj ni reže za pomnilniško kartico.

Zaslon (diagonala je 10,92 cm) je podobno kakovosten kot pri nekoliko dražjem modelu one x, tudi razločljivost je enaka, tako da večjega (one x ima diagonalo 11,94 cm) priporočamo le tistim, ki ali slabše vidijo ali jim je pomemben vsak milimeter slike pri ogledu videa ali slik.

V primerjavi z one x ima one s »zgolj« dvojedrni procesor namesto štirijedrnega, vendar razlike v praksi ni. Operacijski sistem android 4 in aplikacije delujejo tekoče. Žal pa se (na papirju) manjša zmogljivost ne pozna pri trajanju baterije, saj nam nikakor ni uspelo, da bi zdražala dva polna dneva resne uporabe. Ob milejši torturi je šlo.

Foto-video del je zelo podoben kot pri one x. Čeprav so malenkostne razlike v kakovosti, samo po sebi težko upravičijo višjo ceno zmogljivejšega modela. Število točk na tipalu (osem milijonov) je pri obeh enako. Tudi v novi kolekciji HTC je srednji model - tako kot pri Sonyjevi - nekako najbolj všečen. Večjih slabosti razen nerazširljivega pomnilnika nima, vendar za 430 evrov v Telekomovi splošni akciji ni poceni. Nekateri cenejši modeli, ne nazadnje galaxy s2, za manj denarja ponujajo (skoraj) enako.

LG optimus 4x

Lani je bil LG prvi, ki je na trg poslal pametni telefon z dvojedrnim procesorjem. Hitenje se mu ni izplačalo, saj je optimus 2x kljub nekaterim kakovostim (dobremu zaslonu) in dokaj ugodni ceni ostal povsem v senci korejskega tekmeca galaxyja s2, ki je bil zmogljivejši, bolj dodelan, tanjši in je že ob prihodu v prodajo imel nameščeno novejšo različico androida.

Tokrat v LG večine napak niso ponovili. Res so bili znova med prvimi, ki so v Barceloni predstavili model s štirijedrnim procesorjem, ki smo ga preizkusili tokrat. Vendar je bila njegova pot do operaterjev letos daljša, vmesni čas pa je proizvajalec izkoristil za piljenje in dodelave.

Ko smo optimusa 4x na hitro preizkusili na kongresu v Barceloni, smo dobili občutek, da je operacijski sistem android 4 počasen in nezanesljiv. Zdaj deluje povsem enako hitro in dobro kot pri konkurenci, pojavljajo se le občasni hrošči - nekaj časa je telefon vedno znova zahteval geslo za gmail -, ki pa niso pokvarili vtisa o telefonu. LG se je tudi potrudil in svojo preobleko androida naredil hkrati dokaj privlačno in uporabno, njena grafična podoba pa ni takšna, da bi upočasnjevala delovanje sistema.

Dobro je izveden hitri dostop do določenih funkcij z zaklenjenega zaslona, prav tako nekatere druge funkcije, ni pa marketinško zvenečih, a pogojno uporabnih dodatkov, kakršne ima galaxy s3 (poteze z več prsti, spremljanje oči uporabnika ...).

Večina vgrajenih aplikacij je precej dodelanih, še posebno predvajalnik videoposnetkov, ki razume množico kodekov, prvič pa smo tudi opazili možnost poljubnega povečevanja velikosti videa z dvema prstoma (enako kot pri fotografijah). Tudi predvajanje vsebin na druge naprave prek protokola DLNA deluje zgledno. Le zvok iz izhoda za slušalke bi bil lahko nekoliko kakovostnejši.

Zato pa je odličen zaslon (11,94 cm) z enako razločljivostjo kot pri HTC one s (1280 x 720) in zelo dobrimi vidnimi koti. Le vidljivost na soncu in občasno tudi zaznavanje dotikov sta zgolj povprečna. Prav tako kakovost fotografij in videoposnetkov s tipala z osmimi milijoni točk. Tu je konkurenca nekoliko spredaj, vendar so tudi optimusovi izdelki dovolj dobri za ogled na televizorju ali izdelavo fotografij običajne velikosti (do 18 x 13 cm).

Sam telefon je na prvi pogled nekoliko debelejši od konkurence, vendar le zaradi oglatega oblikovanja. V resnici je debelina enaka pa tudi kakovost izdelave se nam je zdela dobra. Izmenljiva baterija je po nazivni kapaciteti velika in tudi v praksi se je kar izkazala, čeprav ni postavljala rekordov. Ob nenehni uporabi telefona je brez težav zdržala ves dan in še nekaj zaloge je ostalo, ob zmerni uporabi pa je bilo energije dovolj za dva celotna dneva.

Največji adut optimusa 4x pa je cena (cca 360 evrov z osnovno naročnino), ki je v ponudbi operaterjev od 110 do 140 evrov nižja od galaxyja s3 in HTC one x. Ker ima LG-jev adut poleg 16 gigabajtov vgrajenega prostora tudi režo za kartico micro sd in določene strojne prednosti (večji in visokorazločljivostni zaslon, hitrejši procesor, večjo baterijo) pred lanskim galaxyjem s2, se nam za podobno ceno zdi boljši nakup.

Nokia lumia 900

Padli finski velikan je z najnovejšim paradnim modelom v težkem položaju. Po strojnih karakteristikah noben model s trenutno različico operacijskega sistema windows phone (7.5) zaradi Microsoftovih omejitev ne more tekmovati z iphonom ali androidnimi modeli. Tudi sam sistem ima še kup pomanjkljivosti, Microsoft pa je že javno povedal, da bodo osmice deležni le novi modeli, sedanje bo mogoče nadgraditi le na precej oskubljeno različico 7.8. Kaj torej ostane lumii 900?

Bolj ali manj zgolj to, da jo lahko razglasimo za doslej najboljši model z windows phonom, naslov pa prevzema od že skoraj dve leti stare Samsungove omnie 7. Lumia 900 ima zaradi Zeissove optike zelo spodoben fotoaparat (video je žal omejen na razločljivost 1280 x 720). Zaslon (10,92 cm) je lep, vendar nizke razločljivosti za to velikost.

Aparat deluje hitro in tekoče, zdi pa se nam, da enojedrni procesor ne bo zmogel grafično naprednih iger, ki bodo prilagojene za večjedrne čipe. Nokia je končno dodala možnost uporabe telefona kot dostopne točke za druge naprave in deljenje vsebin prek protokola DLNA (aplikacija play to). Telefon je velik in težak, kljub temu pa (nezamenljiva) baterija ponuja energije le za en dan resne uporabe. Reže za pomnilniško kartico ni.

Cena je s 420 evri v Telekomovi splošni akciji (Simobil se je odločil, da tega modela ne bo ponujal) visoka za telefon, ki že zdaj ponuja manj od konkurence in se ga niti ne bo dalo nadgraditi na najnovejšo različico windows phona. Zato si težko zamislimo profil uporabnika, ki bi mu lahko brez zadržkov priporočili nakup lumie 900.