Tiskane izdaje
Skupina uspešnih mladih podjetnikov, ki so že zbrani v klub silicijevi vrtički (angl. silicon gardens), ustanavlja sklad tveganega kapitala. Ta bo vlagal v tehnološka podjetja, ki so na začetku svoje poslovne poti, v poštev pa bodo prišla tako slovenski start-upi kot start-upi iz širše regije.
Glavni namen sklada silicijevih vrtičkov (silicon gardens fund) je pomagati mladim podjetjem pri razvoju poslovanja, idej in ekip ter jim omogočiti konkuriranje na globalnem trgu. Ključni investitorji so mladi podjetniki, ki jim je že uspelo ali pridobiti konkretna sredstva za njihova podjetja ali ta podjetja celo prodati strateškim lastnikom. »Večina start-upov mora zdaj po prvi kapital v tujino, kjer je finančno podporo težko dobiti. Upamo, bomo lahko podprli več dobrih ekip,« je pojasnil eden od vlagateljev Jugoslav Petković.
Tako med podporniki, ki bodo tudi aktivno sodelovali pri vodenju perspektivnih start-upov, med drugimi najdemo ustanovitelja Zemante Andraža Torija in Boštjana Špetiča, ustanovitelja spletne trgovine Mimovrste Jugoslava Petkovića in njegovega naslednika na čelu jeseniškega podjetja Darka Butino, Gregorja Rebolja iz Klike in Zvoneta Jagodica, enega od ustanoviteljev iskalnika Najdi.si. Zraven pa so tudi njihovi tuji vlagatelji, kot so Jerry Colonna, Brad Feld in Fred Wilson iz sklada Union Square Ventures. Sklad bo sicer vodil Peter Ribarič, o investicijah pa bo odločal investicijski odbor, v katerem so Petkovič, Rebolj, Tori in Borut Rismal iz založbe Pasadena. »Drugega denarja kot svojega ne upravljamo,« je Petkovič odgovoril na vprašanje, ali bodo vpleteni vlagali izključno svoja lastna sredstva.
Na zalogi nekaj sto tisoč evrov
»Vsako podjetniško okolje mora imeti voditelje iz svojih vrst. Ta sklad je primer, ko so se podjetniki zbrali in prevzeli voditeljsko vlogo,« je dejal Brad Feld. Sklad namerava v prvem letu delovanja investirati v pet do deset podjetij, od teh bo vsako dobilo od 20.000 do 40.000 evrov zagonskega kapitala. »Želimo si povečati investicijsko dejavnost v regiji, zato bomo delovali transparentno. Svojo dokumentacijo bomo odprli v skladu s principi odprte kode, da bi spodbudili nastanek še kakšnega podobnega sklada,« je pojasnil Ribarič. In dodal, da je sama vzpostavitev sklada zaradi slovenske zakonodaje terjala velik napor.
Eden od razlogov za vlaganje v perspektivna podjetja je seveda tudi iskanje priložnosti za oplemenitenje kapitala. Na vprašanje, ali bodo po morebitnem uspešnem zagonu postali ambicioznejši v svojih investicijah, pa je Andraž Tori odgovoril, da bo sklad v trenutni obliki vlagal predvsem v zagonski fazi. »Tu vidimo največjo priložnost, kar nekaj mladih ekip je s potencialom za globalni uspeh. Seveda pa je ambicija prilagajati strategijo glede na priložnosti na trgu, morda so to manjše investicije, lahko pa večje. Hkrati vidimo kot glavno dodano vrednost sklada predvsem izjemno močno zaledje podjetnikov, ki lahko z nasveti in mednarodnimi povezavami pomagajo podjetjem.«
Perspektivna podjetja bodo iskali prek priporočil investitorjev v sklad, na dogodkih in prek svojega širokega vpogleda v podjetniško okolje v regiji. Start-upi pa se lahko tudi sami povabijo na sestanek ali svojo poslovno idejo predstavijo po elektronski pošti.
