Slovenski evroposlanci večinoma proti Acti

Sporazum podpirata poslanki evropske ljudske stranke, liberalci in socialisti proti. Lobisti prepričujejo poslance.

Objavljeno
18. junij 2012 22.10
Anže Voh Boštic, gospodarstvo
Anže Voh Boštic, gospodarstvo
Strasbourg – Večina slovenskih poslancev v evropskem parlamentu na enem najodmevnejših glasovanj verjetno ne bo podprla spornega sporazuma o zaščiti intelektualne lastnine Acta.

Glasovanje o sporazumu Acta je napovedano za julijsko zasedanje evropskega parlamenta, trije njegovi odbori pa so o njem že odločali. Vsi so sporazum zavrnili. Proti sta tudi poslanki evropskih socialistov Tanja Fajon in Mojca Kleva ter poslanca liberalcev Jelko Kacin in Ivo Vajgl. Iz pisarne Fajonove so nam sporočili, da se nanje obrača vedno več lobistov, ki jih je najela zabavna industrija, pa tudi sindikati delavcev, ki v njej delajo. Lobisti poskušajo poslance predvsem prepričati, naj z glasovanjem počakajo do odločitve Sodišča evropskih skupnosti, ki odloča o skladnosti sporazuma z evropskim pravnim redom, razsodilo pa naj bi šele prihodnje leto. V pisarni Mojce Kleve pa so več pritiskov lobistov zaznali pred časom, zdaj, ko je jasno, da bo Acta najverjetneje padla, pa teh ni več toliko.

Neomajni

Ivo Vajgl poudarja, da so evropski liberalci prvi začeli opozarjati na pasti sporazuma, sam pa je bil že od začetka proti sprejetju. Sodelavci Jelka Kacina pa so za Delo povedali, da je poslance liberalcev k ponovnem premisleku neuradno prosil tudi evropski komisar za trgovino Karel De Gucht, a se niso pustili omajati. Nanje se s pozivi o zavrnitvi obračajo predvsem nasprotniki sporazuma, manj pa je lobistov, ki si prizadevajo za njegovo sprejetje. Liberalci so v evropskem parlamentu ponavadi pri sprejetju odločitev jeziček na tehtnici, saj izbirajo med podporo stališču Evropske ljudske stranke in socialistov.

Ljudska stranka podpira Acto. Skladno z njenim stališčem bo glasovala tudi njena članica Zofija Mazej Kukovič. Poudarja, da imajo velika multinacionalna podjetja natančne izračune, koliko dohodka izgubijo zaradi ponarejanja intelektualne lastnine in koliko delovnih mest je zato ogroženih. Zato mora Evropa na tem področju voditi z zgledom. Tudi Romana Jordan, ki je prav tako članica Evropske ljudske stranke, se nagiba k podpori sporazuma. Kljub vsemu si želi, da bi parlament o sporazumu glasoval šele po odločitvi sodišča. V primeru njegovega negativnega mnenja sporazuma niti sama ne bo podprla.

Pretirano?

Obe članici ljudske stranke menita, da je bil negativen odziv dela javnosti na sporazum pretiran. Jordanova še poudarja, da sporazum, vsaj kar zadeva evropski parlament, ni bil pisan in sprejet v tajnosti, temveč je evropska komisija poslance obveščala enako kot pri sprejetju drugih podobnih aktov. Svoji poslanski skupini pa bi se uprl Milan Zver, prav tako član Evropske ljudske stranke. V njegovi pisarni so povedali, da bo glasoval proti sporazumu Acta, razloga za njegovo odločitev pa nam niso izdali. Lojze Peterle na naša poizvedovanja ni odgovoril.

Spomnimo: Acta je mednarodna pogodba, s katero bi vzpostavili mednarodne standarde varovanja intelektualne lastnine na vseh področjih. Nasprotniki sporazumu očitajo kršenje temeljnih človekovih pravic, podporniki pa poudarjajo, da je sporazum nujen za ohranitev delovnih mest in rast v sektorjih, ki ustvarjajo intelektualno lastnino. Nasprotniki sporazumu očitajo kršenje temeljnih človekovih pravic, saj naj bi ta preveč omejeval svobodo izražanja.