Sony xperia z2: Všečna, izpiljena, prevelika in ne ravno poceni

Sony je vendarle izdelal pametni telefon, ki v ničemer ni opazno slabši od konkurence, vendar pa tudi zares ne izstopa.

Objavljeno
01. junij 2014 22.33
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh

Vse od prvega Sonyjevega z-ja lani spomladi, brez težav zaključujemo opise z eno in isto ugotovitvijo. Novi model je to, kar bi moral biti že predhodnik. Tako je bila xperia z telefon, kakršen bi morala biti že »bondovska« xperia t. Nato je pol leta kasneje z1 popravila večino napak izvirne xperie z, ampak še vedno ostala samo zelo dobra izbira, ni pa prevzela primata med vrhunskimi pametnimi telefoni. Minilo je naslednjih osem mesecev in vprašanje je logično. Je xperia z2 tisti naj telefon, kakršnega Sony nujno potrebuje, ali je spet samo »prava«, ampak prepozna z1?

Na prvi pogled in v rokah ni velike razlike, toda v podrobnostih je z2 ravno dovolj spremenjena, da si zasluži novo oznako. Robovi so tokrat malo bolj zaobljeni in manj ostri, čepki za priključke, ki zagotavljajo vodotesnost, se lepše prilegajo in laže odpirajo in zapirajo. Na splošno telefon z aluminijastim robom (na plastični osnovi) in stekleno zadnjo stranjo daje bistveno boljši občutek kot večina plastičnih aparatov kakšne druge znamke.

Verjetno bo koga bolj nagovoril aluminijasti in manj kvadrasti htc one m8 (ali iphone), toda nam je Sonyjeva kombinacije oblike in materialov bliže. In predvsem je uporabnejša. Z2, ki je malenkost ožji in tanjši, ampak za nekaj mm daljši od z1, ima skoraj enake mere kot novi HTC-jev one. To držati in s prsti potovati po zaslonu je laže, saj ne drsi iz rok in ima lepše razporejeno težo, tako da ni problemov s silo težnosti, ne glede na to, kako ga držimo.

Ne moremo pa mimo tega, da je telefon velik, nedvomno že v velikostni kategoriji, ki smo jo še nedavno označevali za tablifone. In čeprav je zaslon z diagonalo 13,2 cm ( 5,2 palca) za pol cm večji kot pri predhodniku, so robovi okrog njega še vedno gromozanski. Malce manj kot pri omenjenem htc-ju, še vedno pa je optimizacija površine bistveno slabša od LG-jevega g2, nexusa 5 ali Samsungovega galaxyja s5. Prepričani smo, da bi bil lahko zaslon še večji, še raje pa bi videli, če bi bil telefon vsaj za nekaj mm krajši in ožji.

Res pa je, da je Sony vgradil ogromno baterijo s kapaciteto 3200 mAh, ki prekaša baterije v vseh doslej omenjenih konkurentih. Zlahka zdrži dva cela dneva intenzivne uporabe, kar ne uspe nobenemu drugemu mobilniku, zunaj tablifonske kategorije. V tej je denimo baterijski šampion samsung galaxy note 3.

Še eno zunanjo lastnost xperie z2 je treba omeniti in pohvaliti. Je ena redkih androidnih telefonov s fizično tipko za fotografiranje in najbrž prvi, pri katerem je ta tipka izvedena tako kot je treba. Kot v fotoaparatih. Polovični pritisk pomeni izostritev, pritisk do konca zajem fotografije. Ob tem se tipka ravno prav vda, ni niti pretrda (kot je bila pri xperiji z1 compact) niti premehka.

Fototipalo je bolje izkoriščeno, še vedno pa se zdi, da je potenciala več

Fotografsko je z2 nadaljevanje smeri, ki jo je Sony začrtal z z1 in utrdil z z1 compact. Tipalo z 20 milijoni točk, vzeto kar iz žepnega fotoaparata - zato je precej večje od običajnih tipal v pametnih telefonih -, je popolnoma enako. Verjetno tudi celotna optika. Toda Sony je očitno vendarle izboljšal svoje algoritme zajemanja fotografij, saj te ne trpijo več za težavo, ki smo jo opazili pri obeh omenjenih telefonih s tem tipalom. Zdaj so namreč popolnoma ostre, ni več sledu o kakšni mehkobi. In tudi precej dobro izgledajo - osvetlitev je večinoma prava, barve skoraj preveč nasičene, podrobnosti veliko.

Še posebej v zahtevnih svetlobnih razmerah samodejni način v fotografskem delu tega telefona večinoma daje boljše rezultate kot v konkurenčnih izdelkih, razen morda v iphonu, galaxyju s5 in seveda lumiji 1020. Še posebej, če je za motivom zelo svetlo, zna fotoaparat z2 samodejno sestaviti fotografijo, ki ima motiv nekoliko osvetljen, tisto zadaj pa ni sama (prežgana) belina, ampak se dejansko v svetlobi vidi, kaj to je. Pri drugih fotofonih je treba ročno vključiti funkcijo hdr, pa še vedno ne dajejo tako dobrih rezultatov.

V samodejnem načinu tudi z2 zajema fotografije v velikosti 8-milijonskega tipala. Po naših izkušnjah se je tudi v ročnem načinu najbolje držati te razločljivosti, saj so fotografije lepše kot 20-milijonske. Če namreč znižamo razločljivosti, z2 združuje točke na tipalu, kar da rezultate z manj šuma in drugimi neprijetnostmi. Pri izvirno razločljivosti in tudi v slabši svetlobi se opazi preveč agresivno obdelovanje fotografij, da bi se prikrile slabosti tipala (preveč točk nagnetenih nanj) in optike.

Toda v samodejnem načinu je xperia z2 eden boljših fotografskih mobilnikov ta hip. Ne izstopa, kot lumia 1020, toda kosa se lahko z vsemi ostalimi mobilniki na trgu. Po prvih vtisih pa napovedujemo, da ji bo zelo močna fotografska konkurenca Samsungov galaxy k zoom z zelo podobnim tipalom in desetkratnim optičnim zumom.

Tako kot galaxy s5 tudi xperia z2 snema videe v razločljivosti 4K (primer takega posnetka si lahko ogledate spodaj). Na zaslonu telefona izgledajo zelo dobro, na kakšnem pravem monitorju ali televizorju s toliko točkami pa jih še nismo imeli priložnosti pogledati. Verjetno jih tudi vi še nekaj časa ne boste in ker taki posnetki zasedejo ogromno prostora (približno 350 MB na minuto videa) in precej obremenjujejo telefon, bo ta funkcija najbrž ostala med manj uporabljanimi. Je pa tudi običajen video full hd z xperie z2 kakovosten.

Zaslon končno na ravni konkurence

Fotografske lastnosti pri tem telefonu najbolj izstopajo, na srečo pa to ni vse, kar lahko ponudi. Zaslon, ki je bil pri predhodnikih kljub razločljivosti ena glavnih hib, je tokrar (skoraj) na ravni konkurence. Sony je končno uspel najti takega z dobrimi vidnimi koti, barve so v osnovi nekoliko napačno nastavljene, kar se da popraviti, je pa treba svetilnost precej povečati. Na kratko - zaslon ni tako lep in tako dobro viden na soncu kot pri galaxyju s5 ali htc-ju one m8, spet pa ne toliko slabši, da bi mu to lahko šteli v večji minus.

Zvočni izhod je pri naj Sonyjevih modelih že tradicionalno kvaliteten. Poleg tega ima z2 po vzoru HTC-ja one stereo zvočnika na sprednji strani, ki dajeta kar soliden zvok, vendar še zdaleč ne tako poln in glasen kot pri omenjenem konkurentu.

Preizkušali smo tudi slušalke, ki aktivno odpravljajo hrup iz okolice, kar je še posebej fino na vlaku, avtobusu ali letalu. Njihov zvok nas je navdušil, saj je bistveno boljši od vsega, kar iz sebe iztisnejo katere koli telefonom priložene slušalke. Žal pa kaže, da so tudi te navsezadnje samo doplačljiva dodatna oprema, čeprav je Sony na sejmu mobilne telefonije v Barceloni zatrdil, da bodo del osnovnega paketa. S tem, ko jih ni priložil, je japonski proizvajalec snedel obljubo, znižal vrednost telefona in njegov izhod za slušalke s petimi utori, ki sploh omogoča priključitev slušalk z odpravljanjem hrupa, potisnil na rob relevantnosti.

Osredotočanje na bistvene funkcionalnosti

Med drugimi funkcijami smo pogrešali infrardeči vmesnik za krmiljenje dnevnosobne zabavne elektronike in pedometer za štetje korakov. Rekreativcem Sony raje proda zapestnico smartband, ki počne točno to. Poleg tega pa še vibrira, da opozori na telefonski klic, z njo pa je mogoče tudi sprožiti predvajanje glasbe na telefonu. Žal je obvezen del uporabe zapestnice precej vsiljiva aplikacija lifelog, ki beleži čisto vse, kar s telefonom počnemo. Kam sporoča te podatke, pa ne pove.

Sony je bil doslej še najbolj prijazen od vseh proizvajalcev, ki po svoje preoblačijo operacijski sistem android. Ta preobleka je na srečo še vedno dokaj minimalistična in všečna, je pa Sony na telefon tokrat (kot že pri tablici z2 tablet) naložil kup večinoma neuporabnih aplikacij. Večina od teh je vstopnih točk v Sonyjeve trgovine digitalnih vsebih, do katerih Slovenci tako ali tako nimamo dostopa, ali pa agregatorjev tega in onega, ki ne ponujajo prav nikakršne dodane vrednosti.

Edina svetla plat tega početja je v tem, da je mogoče večino teh aplikacij ali odstraniti ali vsaj skriti s seznama in da ne zasedajo veliko prostora. Tako je uporabniku še vedno na voljo približno 12 od skupno 16 GB, kolikor je vgrajenega prostora za podatke. To je v androidnem svetu med boljšimi dosežki. Prostor pa je mogoče pri Sonyjih že tradicionalno povečati s kartico micro sd.

Xperia z2 se zlahka kosa z vsemi drugimi telefoni na trgu (vsaj do prihoda LG-jevega g3). Je pa njena cena podobna kot cena galaxyja s5 ali htc-ja one m8 (pri Simobilu v paketih neskončni med 216 in 600 evri), zato težko rečemo, da je boljši nakup kot ta dva najhujša konkurenta.

Primerjavo vrhunskih pametnih telefonov bomo objavili v kratkem.