Spletni video na udaru

V zadnjem tednu se je razvila precej ostra razprava o prihodnosti videovsebin na spletu. Najprej je marsikoga, predvsem pa predstavnike podjetja Adobe razburil direktor Appla Steve Jobs.

Matjaž Ropret
tor, 09.02.2010, 10:33

V zadnjem tednu se je razvila precej ostra razprava o prihodnosti videovsebin na spletu. Najprej je marsikoga, predvsem pa predstavnike podjetja Adobe razburil direktor Appla Steve Jobs. Na predstavitvi tablice iPad je bilo očitno, da ta ne podpira tehnologije Flash, ki jo razvija Adobe, za večpredstavnostne vsebine pa jo uporablja kopica spletnih strani. Kasneje je Jobs svojim podrejenim zaupal, da so razvijalci podjetja Adobe leni in da Apple ne bo podprl Flasha, dokler bo ta tako hroščat in odgovoren za večino sesutij v operacijskem sistemu Mac OS. Svet se tako ali tako že premika proti standardu html 5, je še rohnel Jobs.

V Adobu Jobsu seveda niso ostali dolžni. Tehnični direktor Kevin Lynch je izjavil, da Applova odločitev za nepodporo Flasha pač pomeni, da bodo uporabniki iPada brskali po pohabljenem spletu. Lynch je tudi prepričan, da html 5 ne bo res zaživel vsaj še nekaj let in da bo njihova tehnologija kraljevala še precej časa. Hkrati pa ima s html 5 težave tudi fundacija Mozilla, ki razvija priljubljeni brskalnik Firefox. V specifikacijah tega novega spletnega standarda, ki sicer še niso dokončne, je kot glavni kodek za video za zdaj predviden h.264, ki ga v Sloveniji poznamo kot način stiskanja slike za digitalno oddajanje televizijskega signala. Gre seveda za enega od kodekov v standardu mpeg-4.

 

Mozillin problem je seveda v tem, da je kodek patentiran in zato ni brezplačen. Po nekaterih izračunaih bi fundacijo nakup kodeka za vgradnjo v brskalnik stal pet milijonov evrov. Firefox zato podpira soroden način dekodiranja videa Ogg Theora, toda če bo spletni portal YouTube povsem prešel na kodiranje po standardu h.264 bo to za Firefox pomenilo težave, kot predvidoma tudi za Opero. Internet Explorer za zdaj privzeto ne podpira nobenega od teh kodekov, toda Microsoftu ne bo nikakršen problem plačati nekaj milijonov za licenco. Applov Safari in Googlov Chrome kodek h.264 že podpirata.

 

Podjetje MPEG LA, ki ima v rokah patent za ta kodek, je sicer minuli teden objavilo, da je bo leta 2015 podaljšalo njegovo brezplačno uporabo za brezplačni spletni pretočni (streaming) video. Toda direktor fundacije Mozilla John Lilly je glede tega rekel, da so to pač morali storiti. »Gre bolj za še pet brezplačnih let, da si potem za večno priklenjen na to tehnologijo.« Kodek seveda za vse ostale rabe ostaja plačljiv in ker gre za ta hip najbolj napreden način stiskanja videa, si bo težko privoščiti nepodporo.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se