Blaž Kovšca, Infoteh
Ljubljana – V mednarodni akciji je ameriškim efbiajevcem in njihovim novozelandskim kolegom uspelo zapreti eno najbolj priljubljenih spletnih strani za shranjevanje in izmenjavo datotek – megaupload ter za zapahe spraviti njenega ustanovitelja Kima Schmitza. Posledice so globalne.
Petdeset milijonov uporabnikov se je bilo tako prisiljenih razpršiti po številnih drugih podobnih straneh, a tudi te so večinoma omejile uporabnost. Tako so med drugim ostali brez povsem zakonitih podatkov, celotna spletna skupnost pa z grenkim priokusom o komaj odraščajočem računalništvu v oblaku.
Vse skupaj se je zgodilo pred komaj dvema tednoma, vendar se zdi, da splet doživlja podobne pretrese kot pred dobrim desetletjem, ko je bil obglavljen takrat največji »pirat« Napster. A tokrat so posledice že in še bodo mnogo večje. Če je bil Napster žrtveno jagnje v opozorilo drugim v pionirskih časih tovrstnih domnevno protizakonitih dejavnosti, je Megaupload zgolj največji od cele falange podobnih ponudnikov, ki so oblikovali povsem nove vzorce (predvsem) zakonite uporabe najnovejših spletnih storitev in orodij, enotno poimenovanih računalništvo v oblaku.
Številni uporabniki so namreč megaupload uporabljali za povsem zakonito izmenjavo ali hranjenje zasebnih in celo poslovnih podatkov. Seveda pa so si prostor delili z izmenjevalci datotek, katerih osnovna dejavnost je bila širjenje avtorsko zaščitenih del (glasba, filmi, knjige...). Velikega števila del. In prav to je bil razlog, da se je oblast spravila na megaupload, pri tem pa – kot je v navadi – ni ne izbirala sredstev ne štela žrtev.
Posledice so bile globalne. Tako so pri Arbor networks, ki strankam zagotavlja delovanje kritičnih delov njihovih omrežij tudi ob napadih, zaznali občuten padec spletnega »prometa« takoj po zaprtju megauploada tako v ZDA kot v Evropi. Vendar so te posledice malenkostne v primerjavi s takojšnjimi in drastičnimi spremembami v ponudbi drugih podobnih strani, ki so šle v strahu pred oblastmi marsikje celo predaleč. Tako so na primer pri fileserverju uporabnost omejili predvsem za ameriški trg, pri izredno priljubljenem filesonicu pa čez noč vsem uporabnikom onemogočili vso prosto izmenjavo datotek.
Toda največjo škodo so regulatorji in industrija, ki stoji za njimi, pravzaprav spet naredili sami sebi. Na trgu (avtorskih pravic), kjer sta jih ponovno prehitela tehnologija in uporabniki, so si z obsodbo – in ne iskanjem možnosti sodelovanja – zabili prvi žebelj v krsto tehnologije in storitve, ki se sicer le stežka prebija: računalništva v oblaku. Novo mantro IT torej, za katero obljubljajo, da je cenejša in varnejša za uporabnike. Naj to zdaj poskušajo razložiti milijonom, ki so za večno izgubili (izvirnike?) fotografij, filmov, zapisov in drugih zanje neprecenljivih datotek. Videti je torej, da veliko bolj kot računalništvo v oblaku tavajo drugi.