Tiskane izdaje
Po silovitem uspehu dveh predhodnikov in umetnem ustvarjanju evforije je bil Samsungov galaxy s 3 poleg novega iphona najteže pričakovan pametni telefon. Zdaj je na voljo, hudo in cenovno enako pozicionirano konkurenco pa ima v modelu one x, s katerim bi se rad na vrh vrnil HTC. Kateri ponuja več?
Primerjali smo oba novinca, ki v osnovnih naročniških paketih operaterjev staneta 500 evrov (ali približno toliko). Zato se na cenovno prednost ne more zanašati noben od njiju, temveč mora dokazati, da je res boljši od tekmeca.
Samsung galaxy s3
Korejsko podjetje je do zadnjega uspešno skrivalo podrobnosti in obliko novinca, ki mora nadomestiti model s2 kot trenutno tehnološko najbolj izpopolnjen pametni mobilnik. Štirijedrni procesor s hitrostjo 1,4 GHz, zaslon vrste super amoled z diagonalo 12,2 cm, čip za brezstično tehnologijo nfc in podpora ruskemu satelitskemu sistemu glonass so samo nekatere od lastnosti, ki pa o dejanskem delovanju telefona in njegovi uporabnosti povedo bolj malo.
Galaxy s3 je znova nekoliko večji od predhodnika, saj je diagonala zaslona za več kot centimeter daljša. Velikost bo uporabnike manjših telefonov sprva verjetno zmotila, medtem ko lastniki dvojke najbrž ne bodo imeli veliko pomislekov in kmalu se jim bo dvojka zazdela majhna. Kaj šele enka.
Aparat je po našem mnenju oblikovan lepše od predhodnika, deluje enotno, zadnja stran ni zgolj pokrov baterije in zaslon (oziroma steklo čezenj) je integriran v ohišje. Je pa to še vedno plastično, in čeprav zaradi obdelave na videz daje vtis prestižnosti, je iphonovo ohišje na otip bolj konkretno.
Večji zaslon z visoko razločljivostjo (1280 x 720) sili že na področje tablic. Na njem se vidi ogromno vsebine in ta je zaradi več kot dovolj velikega števila pik povsem ostra. Lastniki galaxyja s3 zagotovo ne bi smeli imeti potrebe po (manjši, 18-centimetrski) tablici.
Je pa Samsung tokrat pri vrsti zaslona stopil korak nazaj: s2 je imel takega tipa super amoled plus in drugačno ureditev (pod)pik, kar se pozna, kajti zaslon na pogled ni tako lep kot pri predhodniku in je slabše viden na soncu. Škoda, saj je korejsko podjetje s tem izgubilo eno najbolj opaznih prednosti pred tekmeci.
Zato pa je poskrbelo za napredek drugje. Morda še najbolj očitno pri fotografskem delu. Tipalo ima sicer še vedno 8 milijonov pik, a so rezultati, ki jih izpljune, bistveno boljši od predhodnikovih. Poleg tega ima fotoaparat uporabne dodatne funkcije, kot sta fotografiranje z visokim dinamičnim razponom (hdr) in zajemanje panorame. Tudi kvaliteta visokorazločljivostnega videa je na zelo visoki ravni.
Še en korak naprej je trajanje baterije. Ta premore skoraj 500 mAh več (2100 namesto 1650), kar se pozna. Očitno pa je Samsungu uspela tudi dodatna optimizacija porabe, saj je s3 na našem testiranju brez večjih težav zdržal dva dneva torture, ob pazljivejši uporabi pa je bilo energije v bateriji dovolj celo za tri dni.
Novinca poganja četrta različica androida, ki pa je na pogled precej podobna prejšnjim, saj Samsung še naprej gradi na lastnem uporabniškem vmesniku touchwiz. V nasprotju s HTC-jem ni spreminjal videza preklapljanja med programi, prikličemo pa ga še vedno z dolgim pritiskom na tipko domov, ki jo je Samsung – pohvalno – obdržal v fizični obliki. Tu sta še vedno tudi tipki pod zaslonom za odprtje menija z možnostmi in za nazaj. Gumb za odklepanje zaslona je prav tako še zmeraj priročno na desni strani aparata, ne na vrhu.
V primerjavi s prejšnjimi modeli ima s3 nekaj dodatkov v programski opremi, ki morda niso nujni, so pa vsaj zanimivi. Tako telefon opazuje, če ga uporabljate, in ne ugasne zaslona. Slike se po novem da povečevati oziroma pomanjševati tako, da dva prsta položimo na zaslon in telefon nagibamo naprej ali nazaj. Če ga v aplikaciji za e-pošto »potrepljamo« po vrhu ohišja z dvema prstoma, se vrnemo na začetek seznama sporočil. Samsung na srečo (še) ni podlegel trendu in je ohranil režo za pomnilniško kartico micro sd in zamenljivo baterijo, za marsikoga dve ključni prednosti androidnih telefonov pred iphonom.
HTC one x
Lanski model sensation je bistveno zaostajal za galaxyjem s2, zato je tajvanski HTC tokrat snovanju svojega paradnega telefona namenil več pozornosti. To je opazno že na prvi pogled. Ohišje daje občutek kakovosti in je elegantno, škoda le, da je zaslon videti, kot da ni del telefona, in da je zadaj še vedno značilna HTC-jeva izboklina okrog fotografskega tipala in leče.
Odličen prvi vtis se nadaljuje pri zaslonu, velikem 11,94 cm in z enako razločljivostjo kot galaxy s3. Ta čas je morda najboljši v pametnih telefonih – jasen, barvit in z odličnimi vidnimi koti.
Tudi fotoaparat je na ravni tekmeca (število megapik je enako), le pravilno nastavljanje beline (barvne temperature) mu občasno povzroča težave. In panorama je izvedena slabše. Medtem ko je snemanje videa odlično, zelo uporabna pa je domislica z dvema zaslonskim gumboma – za fotografiranje in snemanje, tako da ni več preklapljanja med enim in drugim načinom.
Tako kot tekmec tudi one x omogoča fotografiranje med snemanjem videa. Pri večpredstavnosti htc ponuja »izboljšavo« zvoka beats, ki pa je bolj programsko poudarjanje basov kot kaj drugega. Podpora video kodekom je boljša kot nekoč, a še vedno ne na ravni samsunga. Enako lahko zapišemo za baterijo s 1800 mAh: bolje, a ne dovolj dobro. Brez težav za en dan, premalo za dva.
Štirijedrni procesor ima nazivno višjo hitrost od galaxyja (1,5 GHz), vendar se to nikjer ne pozna, saj na androidu enostavno ni programov (niti iger), ki bi tako moč izkoristile. Spodbudno pa je, da se oba novinca razmeroma malo grejeta ob obremenitvah.
Uporabniški vmesnik sense je privlačen (odprti programi se pokažejo v treh dimenzijah), veliko drugih koristi pa od njega ni. Ne ponuja drobnih zanimivosti, ki jih ima galaxy s3, in je nekonsistenten. Ker ni tipke za možnosti, so programerji uporabili privzeto androidovo rešitev s tremi pikicami v meniju aplikacije. A te pikice so enkrat desno zgoraj, drugič desno spodaj, tretjič spodaj na sredini.
Pri modelu one x smo dobili občutek, da nekaj manjka. Nekaj, kar bi nas – poleg zaslona – popolnoma navdušilo ali celo prevzelo. Tudi one x ima nfc, ki pa je za zdaj skoraj neuporaben, in tako kot Samsung tudi HTC kupcem ponuja brezplačen prostor v oblačni shrambi dropbox. Vendar pol manj – Samsung 50 GB za dve leti, HTC 25 GB.
Zmagovalec je...
Vrhunski pametni telefoni danes morajo ponujati cel komplet, saj so to naprave tipa vse v eni, ki nadomeščajo večpredstavnostni predvajalnik, fotoaparat, navigacijsko napravo, tudi tablico in celo računalnik. Modeli, ki blestijo v eni kategoriji, v drugi pa imajo očitno hibo, preprosto niso vredni večstoevrske naložbe (z naročnino).
Na našem testu se je kot boljši komplet pokazal galaxy s3, saj je kombinacija dobrega zaslona, za telefon vrhunskega foto-video dela, večpredstavnostnih lastnosti, vzdržljive baterije, uporabnih programskih dodatkov in prijetnega oblikovanja trenutno največ, kar se da dobiti na trgu pametnih telefonov.
Uporabljeni materiali in uporabniški vmesnik bi bili lahko boljši, a ima one x kljub vsemu več pomanjkljivosti. HTC-jev pretendent res navdušuje z zaslonom in materiali ohišja, na ravni tekmeca je tudi pri večpredstavnosti in foto-video delu, vendar zaostaja pri bateriji in uporabniku ne daje vtisa ekskluzivnosti. Manjka namreč nekaj, po čemer bi se – razen velikosti zaslona – res razlikoval od cenejših modelov. In ker je baterija nezamenljiva, reže za pomnilniško kartico pa ni, modela one x ne moremo razglasiti za boljši komplet od Samsungove tretje galaksije.
Ob enaki ceni modelov je zato galaxy s3 zmagovalec soočenja titanov z letnico 2012. HTC-jev one x (levo) navdušuje z zaslonom, Samsungov galaxy s3 pa je kljub temu boljši paket.
