Tiskane izdaje
Mi smo osmico že pred izidom uporabljali tako na namiznem računalniku kot na preizkusni tablici, po izidu pa smo preizkusili kopico prenosnikov in tablic z njo ter jo takoj namestili na glavni računalnik. Tako smo windows 8 spoznali na klasičnih prenosnikih, z zaslonom brez dotika in sledilno ploščico, na tablicah in hibridnih napravah z zaslonom na dotik ter na namiznem računalniku z miško na dotik, ki nima klasičnih gumbov in kolesca.
Klasika zavira ponudbo aplikacij
Prva ugotovitev po več mesecih uporabe ni presenetljiva. Na računalnikih brez dotika smo večino časa preživeli v starem, dobrem namizju. Okolje »metro« z živimi ploščicami in programi čez ves zaslon je z miško ali sledilno ploščico neprivlačno. Preveč je gibanja s kazalko sem in tja (v kote zaslona), preveč klikanja desnega gumba in premalo zabave pri tem početju. Programi v tem načinu preprosto kličejo k dotiku, k pomikanju s prstom, k tablični uporabi. Še najbliže temu smo brez zaslona na dotik prišli z miško na dotik (Logitech touch mouse), ki pa še zdaleč ni idealna. Je nekoliko nenatančna, občasno je treba večkrat poskusiti, preden sistem zazna poteg z leve ali desne.
Podobno je pri sledilnih ploščicah. Pri nekaj prenosnikih (sony vaio s13, samsung serija 9) je poteg z desnega (»charms«) ali levega roba (preklapljanje med programi) deloval vedno, pri drugih pa kakor kdaj. Na nekaterih sledilnih ploščicah deluje večprstno povečevanje in pomanjševanje, ki pa še zdaleč ne ponuja enakega zadovoljstva, kot če to počnemo neposredno na zaslonu.
Zelo verjetno je vse našteto tudi razlog, da ponudba aplikacij v trgovini za windows 8 kar ne zaživi. Saj ne, da novih ni. Vendar kapljajo počasi in res zanimivih je malo. Dokler ne bo ustrezne kritične mase tablic in prenosnikov (hibridov) z zaslonom na dotik, niti ne bo pravega povpraševanja oziroma smisla, da bi se razvijalci trudili s temi programi. In dokler ne bo aplikacij, ne bo zanimanja za nova okna in drugačne računalnike ali tablice z njimi. Proizvajalci pa bodo ugotavljali, da prodajajo predvsem klasične modele. Začarani krog, za katerega ni jasno, kdo ga bo odčaral.
Kar pa je škoda, saj zaslon na dotik tudi na pogled povsem običajnemu prenosniku doda čisto novo dimenzijo. Ne samo da aplikacije windows 8 zaživijo, tako kot so zamišljene, celo v namizju pride zelo prav. Dostikrat je enostavno laže in hitreje pritisniti gumb ali ikono s prstom, kot do nje pripotovati s kazalko. Težava tablic z okni je samo še v tem, da po aplikacijah in predvsem vsebinah (revije, časopisi ...) daleč zaostajajo za androidnimi tablicami, kaj šele ipadom. Uporabniški vmesnik je namreč svež in prijazen, tablice večinoma delujejo gladko, zasloni so dovolj kvalitetni.
Predsodki so neupravičeni
Celo pri prenosnikih z zaslonom na dotik ne drži večina pomislekov, ki smo jih poslušali, preden smo preizkusili prve primerke. »Zaslon bo hitro umazan in madeži od prstov bodo motili pogled nanj, dotik ne deluje dobro, če na zaslon pritiskamo, ko je postavljen pokonci, zaslon je nestabilen, uporabniški vmesnik oken ni primeren.« To zadnje seveda za namizje drži, vendar tudi tam dotik, kot rečeno, lahko pomaga, če ga kombiniramo z drugim načinom upravljanja (sledilno ploščico ali, še bolje, miško).
Madeži se vidijo enako kot na tablici in so težava le, kadar svetloba, naj bo sončna ali od luči, sije neposredno v zaslon. Dotik na pokončnem zaslonu deluje povsem v redu, rahlo nihanje zaslona pa je lahko manjša težava, vendar jo hitro odpravimo, če zaslon primemo še z zadnje strani.
Zasloni na dotik na računalnikih ne bodo povzročili take revolucije kot na telefonih, a vseeno je težko iti nazaj na prenosnik brez njega. Dotik doda novo dimenzijo, računalnik uporabljamo s čisto drugačnim navdušenjem. Še posebej hibridne modele, kot je lenovo yoga, ki v eni napravi prinašajo prenosnik, tablico in morda še kaj vmes.
Windows 8 želi in potrebuje dotik. Brez sprehajanja, drsenja s prsti po zaslonu, ta sistem ne zaživi, ampak je zgolj malenkost dodelana sedmica z na pogled privlačnimi, a v praksi precej neuporabnimi novimi funkcijami.
Če kupujete nov prenosnik, ki ne bo zgolj delovno orodje na mizi, ampak boste z njim precej časa preživeli na kavču ali na vlaku in ga boste uporabljali predvsem za brskanje po spletu, branje novic, ogled fotografij in podobno, si je smiselno omisliti model z zaslonom na dotik. Morda celo enega od hibridov, ki se lahko spremenijo v tablico (ali iz tablice v prenosnik). Zagotovo vam bo, če se boste malo dlje igrali z aplikacijami za windows 8, žal, če bo računalnik klasičen.
Ker pa je modelov z zaslonom na dotik za zdaj malo in so večinoma dragi, vam verjetno ne preostane drugega kot čakanje ali nakup nečesa podobnega temu, kar že imate. Tak računalnik pa vašega načina uporabe ne bo spremenil, kar je slaba novica za Microsoft (in njegove partnerje). Zlasti ker boste poleg takega računalnika zelo verjetno kupili še tablico. Kje je krivda za tak razvoj dogodkov, ki ga v Redmondu zagotovo niso načrtovali, tokrat ne bomo razglabljali.
Preizkus: Lenovo ideapad yoga
Lenovo ideapad yogaNa septembrskem največjem evropskem sejmu zabavne elektronike IFA v Berlinu smo videli kopico križancev med tablicami in prenosniki. Vendar je ideapad yoga kitajskega Lenova prvi od tovrstnih računalnikov z windows 8, ki nam je prišel pod roko za resno preizkušanje. In nas presenetil.
Na sejmu smo se z yogo na hitro poigrali, vendar takrat na nas ni naredila večjega vtisa. Bolj so se nam zdeli obetavni nekateri ultralahki prenosniki z zaslonom na dotik in tablice, ki se lahko vpnejo v tipkovnico in se tako spremenijo v prenosnik. Toda v praksi se vse bolj kaže, da so tovrstne tablice večinoma strojno podhranjene in da so zasloni premajhni za resno računalniško uporabo. Prenosnik z zaslonom na dotik pa je pri nas za zdaj na voljo en sam, vendar je okroglih 500 evrov dražji od yoge, ki stane še vedno ne ravno skromnih 1200 evrov.
Za ta denar kupec dobi razmeroma tanek in lahek (1,54 kg) računalnik z zaslonom z diagonalo 33,8 cm (13,3 palca) in razločljivostjo 1600 x 900 točk, dvojedrnim procesorjem core i5 s taktom 1,7 GHz, štirimi gigabajti pomnilnika, Intelovo vgrajeno grafično kartico hd 4000 in 128-gigabajtnim diskom ssd.
Toda ključna prednost (ali pa slabost) yoge niso strojne značilnosti, ampak zasnova njenega ohišja. To se res odpre kot običajen prenosnik, vendar je zaslon vpet tako, da ga lahko obrnemo povsem naokrog. Računalnik tako spremenimo v tablico, pri čemer je na spodnji strani tipkovnica, a jo sistem izklopi. Lahko pa računalnik tudi postavimo na mizo kot nekakšen šotor (na fotografiji) in ga uporabljamo podobno kot ipad ali drugo tablico s stojalom.
Yoga vnaša svežino
Lenovov hibrid nam ni toliko všeč zato, ker se iz računalnika prelevi v tablico. V tem načinu je dejansko prevelik in pretežak za prijetno uporabo na kavču. Yoga nam ugaja zaradi kvalitetnega in uporabnega zaslona na dotik, ki že tako dokaj spodobnemu, a ne vesoljsko hitremu računalniku doda povsem novo dimenzijo. Dovolj visoka razločljivost, izvrstni vidni koti (matrika ips), dobra odzivnost na dotik in prilagodljivost ohišja ponujajo različne možnosti uporabe. Lahko kombiniramo resno delo in priložnostno dotikanje po zaslonu, lahko ga postavimo v šotorski položaj za udobno brskanje po spletu ali pa zaslon postavimo tik predse, pri čemer tipkovnica gleda nazaj.
Računalnik se do zaklenjenega zaslona windows 8 zažene v neverjetnih dveh sekundah, njegovo delovanje pa še najbolj upočasnjuje Intelova grafika, ki ni povsem kos zahtevnejšim nalogam. Žal ventilator ves čas hladi procesor in drugo drobovje, vendar Lenovo na svojem spletnem forumu obljublja popravek, ki naj bi ga utišal. Od priključkov smo poglešali le mrežnega, ima pa računalnik izhod hdmi, dva vhoda usb in čitalnik pomnilniških kartic sd.
Lenovo yoga še zdaleč ni idealen prenosnik, kaj šele tablica. Za vrhunski ultrabook je nekoliko pretežak, predebel in premalo zmogljiv, za tablico pa sploh prevelik in pretežak. Vseeno pa smo jo z veseljem uporabljali in se nam zdi dober pokazatelj, v katero smer bi se prenosniki lahko razvijali. Skrajni čas je za nekaj svežine v zaspanem svetu PC-jev in yoga jo nedvomno prinaša.
