Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Z mobilnim telefonom še vedno redko plačujemo

Mobilno plačevanje bo realnost šele, ko ga bodo podprli najmočnejši svetovni igralci, z Applom na čelu.

ned, 08.07.2012, 15:00

Tehnologija NFC

NFC (near field communication) omogoča komuniciranje med različnimi napravami na kratkih razdaljah, nekaj centimetrov. Napravi se »pogovarjata« na visoki frekvenci, ki ni v uporabi pri drugih tehnologijah. Potem ko smo več let poslušali obljube, da bodo mobilni telefoni kmalu imeli čip za NFC, se je zadnje leto le začelo premikati. Skoraj vsi letošnji modeli pametnih telefonov višjega razreda imajo ta čip vgrajen, prav tako nekateri cenejši modeli. Uporaba je podobna kot pri karticah za javni promet (urbana, vozovnice za vlake ...), avtentikacija pa je večinoma s kodo PIN.

Plačevanje z mobilnim telefonom poznamo že vsaj desetletje, saj je sistem moneta dobro zaživel. Vendar ta temelji na precej zastareli in nepriročni tehnologiji, na novejše rešitve, ki bi izpolnile obljube, da bomo denarnico kmalu imeli kar na telefonu, pa čakamo že več let.

Videli smo že več prikazov sistemov, ki temeljijo na brezstični tehnologiji NFC, vendar dlje od tega večinoma nismo prišli. Tudi pilotni projekti so se končali precej po tiho in v trgovinah ali drugod ni terminalov POS, ki bi omogočali tudi plačevanje s telefonom, vse skupaj še vedno temelji na bančnih karticah. Rešitve sicer obstajajo, vendar še niso prodrle, saj jih ne podprejo bodisi mobilni operaterji bodisi banke ali pa oboji.

Eno razvija slovensko podjetje Halcom. Gorazd Bavdaž, ki tam vodi razvoj mobilnih finančnih storitev, pojasnjuje, da njihova rešitev (1-2-3 plačam) predvideva dva scenarija. Prvi bi bil v uporabi za manjša in manj tvegana plačila, taka, kjer je pomembna predvsem hitrost. Pri teh bi se kupec zgolj s telefonom dotaknil terminala in plačilo bi bilo izvedeno. Varovalke bi bile v obliki predplačniških računov, omejenih zneskov ali navideznih denarnic.

Za plačila večjih zneskov, pri katerih bi denar dejansko šel z bančnega računa (tako kot pri plačilni kartici), pa bi bila potrebna višja raven varnosti. Bavdaž je omenil kvalificirano digitalno potrdilo na kartici SIM in potrditev plačila s kodo PIN. Pri tem bi kupec dobil še kratko sporočilo o opravljenem nakupu.

Tovrstno rešitev je Halcomu uspelo prodati srbskemu mobilnemu operaterju Telenor, ki jo ponuja pod znamko platimo. V sistem so vključene štiri (tuje) banke, omogoča pa plačevanje v spletnih trgovinah (kupec vpiše telefonsko številko in na telefon dobi zahtevek za kodo PIN), nakup predplačniških minut, plačila v trgovinah (prek terminalov POS), plačila mesečnih računov, nakazila prijateljem, nakup vstopnic na avtomatih in podobno. Kot so priznali v Halcomu, je zadeva zaživela šele, ko jo je začel Telenor močno oglaševati in skupaj s trgovci ponujati nekatere spodbude.

Prednosti so, zavore tudi

Kakšna je prednost plačevanja s telefonom, namesto s kartico? Bavdaž poudarja, da kupcu kartic ni treba nositi s seboj in da ima lahko na enem telefonu vse kartice. Oziroma bi jih lahko imel, saj sistemi mobilnih denarnic (razvijajo jih vsi, od Mastercarda do Googla) še niso zares zaživeli. Mobilno plačevanje bi lahko bilo tudi cenejše od kartičnega, če bodo vpliv izgubili ponudniki kartic, sicer pa bodo provizije verjetno enake.

Pri nas se glede brezstičnega mobilnega plačevanja dogaja malo. Precej uporabnikov ima še vedno sistem moneta, ki je v uporabi predvsem za plačevanje parkirnine, mestnega avtobusa, vstopnic za kino in točenje bencina. Predstavniki mobilnih operaterjev pričakujejo, da se bo glede uvedbe tehnologije NFC začelo premikati, ko jo bo v iphone vgradil Apple. To pa se utegne zgoditi jeseni.

»Moneta je v Sloveniji ustavila razvoj, vsak nov poskus je bil obsojen na neuspeh, vendar bo nekaj novejšega prej ali slej prišlo v uporabo,« je na vprašanje, ali se pri nas glede mobilnega plačevanja kaj premika, odgovoril ustanovitelj Halcoma Matjaž Čadež. V svetovnem merilu svoji rešitvi najbolj potiskata naprej velikana kartičnega poslovanja Mastercard in Visa.

Pred kratkim sta tovrstno rešitev predstavila Mastercard in nemški telekom (Deutsche Telekom). Njuno partnerstvo naj bi 93 milijonom uporabnikov operaterjev, ki so v lastni nemške multinacionalke, omogočilo plačevanje z mobilnikom. Najprej v Nemčiji in na Poljskem, potem še drugod. Prava mobilna denarnica naj bi bila na voljo prihodnje leto. Vsaj za uporabnike T-Mobila.

»Toda to je zgolj zamenjava plastike, debetnih in kreditnih kartic, ne pa še pravi preskok,« je sisteme kartičnih velikanov ocenil Čadež. Kljub obljubam in vsemu razvoju na moderno mobilno plačevanje še čakamo.

Povezane novice

Mobilni telefon počasi postaja denarnica
23. oktober ob 08:15
Plačevanje z mobilnikom namesto s karticami naj bi bilo realnost čez dve leti.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se