Začetek zatona kratkih sporočil

Operaterji lani zaznali zmanjšanje števila SMS-ov.

Blaž Kovšca, Infoteh
ned, 29.01.2012, 09:00

Po desetletju in pol se je zgodilo nemogoče: mobilni operaterji očitno izgubljajo še zadnjo staro, a še vedno najboljšo kravo molznico – kratka telefonska sporočila. Tako kot večino drugih jim jo bodo speljali sodobn(ejš)i komunikacijski kanali in storitve.

Proces zatona esemesov najhitreje poteka v razvitem svetu in v državah, kjer so mobilne komunikacije najbolj priljubljene. Padci so ponekod večji od 20 odstotkov, operaterji pa še vedno nimajo pravega odgovora nanje.

Finska, Nizozemska, Španija, Italija, Francija, Portugalska, Irska … Države z zmanjševanjem števila poslanih sporočil padajo kot domine. To so potrdile številne raziskave uglednih finančno-analitičnih družb in celo operaterji sami. Tako so analitiki pri družbi M. G. I. research padce zaznavali že skoraj celotno lansko leto, toda največji šok je sledil v običajno najbolj donosnih dneh za operaterje – med božično-novoletnimi prazniki. Tako je imel na primer finski operater Sonera na božični večer kar za 22 odstotkov manj prometa z esemesi kot predlanskim, v Avstraliji je bil padec 9-, v Hongkongu pa kar 14-odstoten. Podobne »božičnice« so se zgodile tudi na drugih razvitih trgih in postavile piko na i očitnim smernicam v informacijskih tehnologijah.

Spletne ustreznice

Razlog za tovrstne padce je po navedbah Wireless intelligencea predvsem vse večja priljubljenost spletnih brezplačnih storitev, kot sta whatsapp in blackberry messenger, ter družabnih omrežij (skype, facebook), ki poleg brezplačnosti omogočajo tudi povsem množično in enostransko komunikacijo. Uporabniki tako lahko namesto pošiljanja svojih želja dragim samo opremijo svoj profil z napisom o dobrih željah drugim. Temu pritrjujejo tudi pri nizozemskem regulatorju OPTA, kjer ocenjujejo, da je bilo v prvem polletju lanskega leta na njihovem trgu poslanih 5,7 milijarde sporočil sms (2,5 odstotka manj kot v polletju pred njim) in mobilno izmenjanih 5,9 milijona MB podatkov (+ 24 odstotkov). To pomeni, da so tudi ob zelo poenostavljeni primerjavi 1 sms = 1 MB prvič tako prihodki kot količina podatkov po mobilnih omrežjih večji od tradicionalno paradnih esemesov. Ta razkorak je še večji v državah, kjer so uporabniki izredno dovzetni za nove komunikacijske kanale in spletna družabna omrežja (Japonska, Mehika, Izrael), letos ali najkasneje prihodnje leto pa naj bi prestopil tudi meje ZDA.

Vendar prav zaradi različne razvitosti in zahtev trgov operaterjem ne teče voda v grlo, saj po podatkih ustanove Pew research center kar 75 odstotkov uporabnikov mobilnikov iz 21 držav še vedno redno pošilja kratka telefonska sporočila. »Vseeno padci v državah, kjer je (bilo) pošiljanje esemesov najbolj priljubljeno, kažejo,« trdi Tero Kuittinen iz družbe M. G. I. research, »kako težko je napovedovati smernice ob menjavi tehnologij ali navad uporabnikov – pa čeprav gre za prekinitev več kot petnajstletne zvestobe.« Zato naj jim bodo analize predvsem v opozorilo, v katero smer se vrti digitalni svet in da je čas, da po poldrugem desetletju presedlajo s krave na veliko hitrejšega in bolj delovnega konja.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se