Tiskane izdaje
Nikakršna skrivnost ni, da Google ve, kaj njegovi uporabniki pišejo v na videz zasebnih sporočilih v e-poštni storitvi gmail. Tega niti ni težko opaziti, če uporabnik spremlja, kakšni oglasi se mu prikazujejo zraven e-pošte. Ko se s kom pogovarja o določenem avtu, se na zaslon hitro prikrade oglas za točno ta model. In tako naprej.
Marsikoga je že zmotila ta praksa, ki je Google doslej ni nikjer uradno potrdil ali uporabnikov nanjo opozoril. Zaradi tega so mnogi (predvsem v ZDA) že vložili tožbe proti spletnemu velikanu, češ da uporabnikom ne pove, kaj počne z njihovimi podatki. Zdaj pa je Google dopolnil pogoje uporabe svojih storitev in jasno zapisal tole: »Naši avtomatizirani sistemi analizirajo vašo vsebino (vključno z e-pošto), da vam lahko zagotavljajo relevantne možnosti proizvodov, kot so prilagojeni iskalni rezultati in oglasi ter blokiranje neželene pošte in zlonamerne kode. Analizo opravljamo, ko je vsebina poslana, prejeta ali shranjena.«
Novo besedilo je za zdaj v angleški različici pogojev uporabe, v slovenščino ga še niso prevedli in je še naprej dostopna različica iz lanskega novembra. Potrjuje pa angleško besedilo to, kar smo ugotavljali že prej. Googlovi algoritmi iščejo ključne besede v vsem, kar počnete v njegovih storitvah, ko ste vanje prijavljeni s svojim uporabniškim računom − najsi bo v gmailu, drivu, youtubu, googlu+ ali kje druge, saj je ponudnik že pred časom poenotil uporabniške račune različnih storitev v enega samega.
Robotskemu prebiranju vaše pošte se v gmailu ne morete izogniti. Ker verjetno enako prakso uporabljajo tudi drugi ponudniki (Apple, Facebook, Microsoft, Yahoo, ...), je edina rešitev uporaba alternativnih e-poštnih storitev, denimo pri ponudniku dostopa do interneta ali pri kakšnem od domačih ponudnikov spletnega gostovanja v povezavi z lastno domeno.
Temu, da Google sledi in shranjuje vaša iskanja na njegovem iskalniku ali denimo v youtubu − in vas zapira v tako imenovani filtrirni mehurček vaših lastnih zanimanj −, pa se lahko izognete na tri načina. Ali tako, da v brskalniku, ki ga uporabljate, niste prijavljeni v nobeno od njegovih storitev, ali pa da uporabljate zavihke brez beleženja zgodovine. Takšno različico brskalnika v chromu in operi odprete s kombinacijo tipk crtl-shift-n, v firefoxu in internet explorerju pa s kombinacijo ctrl-shift-p.
Poleg tega pa lahko izključite shranjevanje spletne zgodovine. To storite tako, da gre v upravitelj svojega uporabniškega računa (kliknete na ime v gmailu in izberete možnost račun). Potem greste na podatkovna orodja in v nadzorno ploščo. Tam pa lahko nekje spodaj onemogočite spletno zgodovino ali pa jo pobrišete.
