Tiskane izdaje
Bi se bilo prijetno zbuditi na – halštatski kneginji? Ali knezu? Hm. Ker je govor o plemstvu iz prvega tisočletja pred našim štetjem, se predlog morda res ne zdi kdo ve kako mamljiv. Toda domišljija je sposobna prehajati čas ... Tako je v Hostlu Situla v Novem mestu mogoča tudi ta nespodobnost, da si v eni noči v postelji kar z obema. Zvečer recimo s kneginjo, zjutraj s knezom!
Situla je keramično ali kovinsko vedro za strežbo žlahtnejših pijač, znano od starejše železne dobe. V visokih halštatskih krogih je bila kovinska situla kultni predmet pri religioznem obredju in pojedinah, tudi pomemben grobni pridatek. Številne situle so okrašene v tehniki iztolčenega reliefa s figuralnimi motivi. Njihova glavna najdišča so Bologna (Italija), Vače, Novo mesto in Most na Soči. (Slovenski veliki leksikon, MK, 2005.) Po podatkih Dolenjskega muzeja, v katerem je na ogled stalna razstava iz te dobe, je tretjina doslej odkritih situl na svetu iz Novega mesta, ki se tako tudi predstavlja kot – mesto situl. In v to dragoceno dediščino je ovita zgodba dobra štiri leta starega hostla v novomeškem starem jedru: Hostla Situla.
Navkreber do ljubezni
Hostel je pravzaprav – »muzej kot življenjski prostor«, pove Luka Blažič, direktor Zavoda Situla, katerega naložba je hostel. »Na sodoben način smo želeli prikazati situlske motive in preostalo dediščino v starejši železni dobi.« Motivi so na ogled že naključnim mimoidočim, saj so odtisnjeni na okna hostla, predstavljeni so v njegovi kavarni in restavraciji v pritličju ter vseh drugih nadstropjih, ležišča v sobah pregrinja posteljnina z ročnimi poslikavami motivov, ti so na vratih, na obeskih ključev sob, tudi vsi spominki, ki jih ponujajo naprodaj v hostlu, so povezani s halštatsko zgodbo ...
Pritličje in tri vrhnja nadstropja sicer z motivi pripovedujejo vsak svojo zgodbo: najprej o družabnem življenju, v prvem nadstropju o lovu in ribolovu, v drugem o obrti in trgovini, v tretjem o ljubezni. Če je gost dovolj pozoren in zvedav, lahko s posnetka situlske motivike na obesku za ključ dožene, v katerem nadstropju spi. Avtorica obeskov je Tanja Kraševec, katere delo so tudi situlski potiski v filcu v steklenih okencih v vratih; zanje je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Poslikave na posteljnini so delo Laure Fabijan. Obe sta Novomeščanki, kakor tudi vsi preostali, ki so soustvarili zgodbo Situle. »Pomagali so nam izključno Novomeščani. Tako je, recimo, kratek film o hostlu, ki ga podarimo gostom, posnel režiser Klemen Dvornik (režiser filma Kruha in iger, op. p.), glasbo zanj Tomislav Jovanovič - Tokac iz skupine Dan D,« razlaga Luka.
Ribja zgodovina
Hostel Situla so odprli aprila leta 2008. »Sodimo k Društvu novomeških študentov (DNŠ), poleg Zavoda Lokalpatriot, založbe in knjigarne Goga ... Naš Zavod Situla je bil prej študentski servis DNŠ. Leta 2004 smo začeli razmišljati, kako bi denar, ki ga je servis prihranil z leti, uporabili. Tako smo kupili to hišo, v kateri je bila do leta 1991, ko so jo vrnili denacionalizacijskim upravičencem, skoraj trideset let ribja restavracija, razmišljali smo o našem prispevku k oživljanju starega mestnega jedra. Ko smo po nakupu prvič prišli vanjo, smo se znašli sredi leta 1991: bilo je, kakor da bi neki petek zaposlenim rekli, da se jim v ponedeljek ni treba več vrniti v službo! Naokrog so bili papirji, lističi z naročili, blagajne ... Kakor da bi se ustavil čas,« smeje se razlaga Luka. »Ribja restavracija je bila v 70. in 80. letih, ko tukaj še ni bilo toliko lokalov, sicer središče družabnega življenja. No, leta 2005 je bil objavljen razpis (Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma) za promocijo naravne in kulturne dediščine. Takrat je Novo mesto tudi postalo mesto situl. Sklenili smo odpreti muzej kot življenjski prostor – v času halštatske kulture. V precejšnjo pomoč nam je bil Borut Križ iz Dolenjskega muzeja, največji strokovnjak na tem področju v Sloveniji.« Na razpisu so za hostel prejeli 465.450 evrov, kar je bila približno tretjina vrednosti naložbe. Tretjino so imeli privarčevano, za preostalo so vzeli posojilo.
Najlepši
Hostel ima poleti 76 postelj za turiste, preostali del leta pa 55, saj stari del stavbe spremenijo v študentski dom (v restavraciji ponujajo tudi študentska – in druga – kosila). Lani so v Situli našteli (skupaj s študenskim domom) blizu devet tisoč prenočitev, po obisku v letošnjem prvem četrtletju pa si do konca leta obetajo 10.000 ali več prenočitev. »Ne bom se sprenevedal, da nam je lahko, da turisti množično prihajajo zaradi situle. Zagotovo gre za svetovno zanimivost, ki pritegne nekaj gostov, a v mestu nimamo drugih presežkov, razen peščice poletnih festivalov in nekaj kulture. Srečo imamo, da sodimo v skupino (DNŠ), ki deluje na več področjih. Tako prirejajo dogodke v Lokalpatriotu in Gogi, ki sta blizu nas, zraven hostla je tudi galerija, dogodke prirejamo pri nas, tako da se na trgu, kjer smo vsi omenjeni, nekaj dogaja, od literarnih večerov do žurov, pravzaprav vsak dan,« razlaga Luka. Trenutno je v hostlu tudi informacijska točka EPK. Oživljanje mestnega jedra je dolgoročen proces, ki ne more sloneti le na peščici večjih projektov na leto, ampak rednih dogodkih, se strinjata z Janezom Badovincem, vodjo recepcije. »Ko bo jedro oživelo, ko se bodo vanj začeli vračati meščani, ko bo postala možnost odpiranja trgovin in drugih dejavnosti v jedru donosna, ko bodo začeli prenavljati hiše v njem, bo sčasoma tudi čedalje bolj zanimivo za turiste,« razmišljata, Janez pa pripomni, da si takšne prosperitete, kot jo je to območje doživljalo v halštatski dobi, pa verjetno ne morejo več obetati. Sicer imajo za turistični obisk – ne nujno tudi za prenočitve – precejšen potencial v bližini: močna turistična kraja Šmarješke in Dolenjske Toplice, nadaljujeta.
»Tako je bilo priznanje Lonely Planeta leta 2010, da smo najlepši hostel v Sloveniji, super, a še pomembnejše se mi zdi, da nas je priznani vodnik turistom predlagal kot samostojni cilj za ogled. Se pravi, četudi vas Novo mesto ne zanima, si pridite sem pogledat vsaj hostel!« je zadovoljen Luka. Pred kratkim pa jih je obiskal Robert Parthesius, predsednik Centra za mednarodno delovanje na področju dediščine s sedežem na Nizozemskem (Centre for International Heritage Activities): »Človek, ki je prepotoval svet, je bil navdušen in je dejal, da bo poskušal našo zgodbo kot dobro prakso prenesti naprej!«
Zaliti temelji
Hostel Situla se torej trudi na temelju zgodovinske dediščine soustvarjati urbano zgodbo. Zadnja leta dolenjski turizem poplavljajo cviček in vinske poti. »Mi se želimo tej zgodbi izogniti, poudariti urbano, čeprav tudi Novo mesto najprej asociira na cviček,« razmišljata sogovornika. Vseeno jim kakšna žlahtna vinska zgodba le ne škodi, recimo o novomeški mestni hiši, ki je streljaj proč od Situle. Luka v smehu razloži: »Ljubljana in Novo mesto sta tekmovala, katero mesto bo postavilo imenitnejši rotovž. Ko je Ljubljana postavila današnjega, so si morali tukaj priznati, da pa si tako razkošnega ne morejo privoščiti. A so se domislili, kako drugače premagati tekmico: temelje svoje mestne hiše so zalili z vinom! To je edina mestna hiša v Evropi z 'vinskimi' temelji – na sicer najdaljšem srednjeveškem trgu v Evropi!«
***
Prihodnjič: Eko kamp Korita – Adrenalinček
