Tiskane izdaje
Zaprto dvorišče ob več kot 400 let stari domačiji Pr' Slamčevih, ki je vse do danes ohranila lastnosti tipične kraške hiše in je zato zaščitena kot kulturni spomenik, je z zasajenimi zelišči, sadnim drevjem in seveda sivko delovalo intimno in hkrati pomirjajoče, pogled na oprano kraško pokrajino in okoliške hribe pa je pričaral naravnost nepozabno dobro jutro. Vse je bilo tako, kot takšni domačiji pritiče: bogati cvetovi hortenzij, pomešani s sončnicami, ki so se obračale proti soncu, na zidovih hiše »žbrince« - nizkemu valju podobne košare za prenašanje listja in sena na glavi ali vozovih, ki so jih nekdaj pletli na Krasu -, pod bogato krošnjo enega od dreves pa že zarjavelo kolo, ki ga je nekoč zagotovo uporabljal kdo od domačinov. Zraven dodajte še katerega od rdečih ležalnikov, ki so na dvorišču tako kot hišni copati v notranjosti hiše skrivali oznako mladinskega hotela Pliskovica, in idila je skoraj popolna! Da hotel, ki je bil zasnovan po principu prvih hostlov, torej s ciljem spodbujanja izobraževanja in povezovanja mladih z vseh koncev sveta, hkrati spodbuja tudi ljubezen in skrb za podeželje, seveda ni bilo treba dvomiti. Slednji sta Pliskovici doslej prinesli že tri »hiške«, saj številne dodatne aktivnosti, ki jih ponujajo obiskovalcem v lično urejenem kulturnem spomeniku, nad obnovo katerega je bdel Zavod za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici, kljub pretežno skupinskim sobam dajejo občutek udobja tako popotnikom kot skupinam in mladim družinam. Ne nazadnje so namenjene vsem, ki mladost hranijo v srcu.
Doživeti Kras s Plisko
»Že od vsega začetka so naše vodilo poceni prenočišča na podeželju in sobivanje z vaščani, hkrati pa želimo kar najbolj promovirati območje in pokazati turistom, kaj Kras zares je. To pa z drugimi besedami pomeni, da naš cilj ni, da obiskovalci od blizu in daleč tu le prespijo in se nato odpravijo naprej, temveč da Kras doživijo,« pojasni Tom Ločniškar, vodja Mladinskega hotela Pliskovica. Zgolj naključje ali pa tudi ne - ko je sežanska občina skupaj z Mladinskim centrom Podlaga in Društvom prijateljev mladine Sežana pred leti dobila evropski denar za ureditev tovrstne turistične pridobitve, je v Pliskovici skoraj sočasno nastalo še turistično društvo. »Zato smo veliko lažje povezali programe, najrazličnejše družabne dogodke, prireditve, degustacije, celo kamnoseške delavnice. Sicer pa je lokalno prebivalstvo marsikdaj vir novih idej in pripravljenosti sodelovanja. Eden naših prvih skupnih projektov je bila ureditev Pliskine poti. To je kraška učna pot, krožno speljana po planotastem svetu v osrčju Krasa, med Pliskovico in Kosoveljami v dolžini šestih kilometrov,« pravi sogovornik. Obiskovalci lahko na njej spoznavajo, kako narava oblikuje podobo kraške pokrajine in kako jo pri tem dopolnjuje človek. Spoznavajo, kako so Kraševci živeli in še živijo od zemlje, koliko truda je bilo treba vložiti v to, da so kamniti svet spremenili v njive, travnike in pašnike. Pot pa ni namenjena le spoznavanju preteklosti, ampak ponuja tudi prijetno pohajkovanje po kolovozih in stezah, ujetih med dolge kamnite zidove, izza katerih spomladi kuka živopisana cvetana kraških travnikov, jeseni pa grmi v škrlat odetega ruja ustvarjajo pravljično pokrajino.
In zakaj Pliskina pot? »Vas Pliskovica je verjetno dobila ime po ptici beli pastirici, ki ji pravimo tudi pliska. Pogosto je v bližini naselij in ob vodah, kot so kraški kali, ki jih v okolici vasi ne manjka. Značilnost ptice je pliskanje ali udarjanje z repom ob vodo, zaradi česar se zdi zelo živahna. Ta živahnost je bila verjetno povod, da so pastirji, ki so s svojimi čredami drobnice prvi naselili prostor današnje vasi, najbolj živahne ovce poimenovali Pliska. Tako prek ptic in ovc pridemo do imena vasi,« se glasi odgovor na novinarsko radovednost. Ovčka Pliska pa je tudi zaščitni znak Pliskine poti: najti jo je mogoče na vseh razpotjih, vklesano v kamne suhozidov ali skale ob poti. Ovčka s svojim položajem tudi nakazuje, ali je treba zaviti levo ali desno, ko pa gleda proti nam, se velja ustaviti, si odpočiti ali ogledati zanimivost na poti. Teh pa je na Pliskini poti kar nekaj: pa naj gre za griže, kakor domačini pravijo zloženim kupom kamenja, staje, kamor so se nekoč zatekale ovce, prikaze smolarjenja ob črnih borovcih, pastirske hiške, vodnjake, vrtače ali ruševine nekdanje vojaške kapele. Pliskin pohod je tudi eden od dogodkov železnega repertoarja dejavnosti, ki jih v Mladinskem hotelu Pliskovica, skupaj z Razvojnim društvom Pliska, izvajajo čez leto: voden ogled tako že vrsto let pripravljajo na velikonočni ponedeljek, na nočni novoletni pohod z lučkami se je mogoče odpraviti prvo soboto v novem letu, junija pride na vrsto še pohod Čar jutra na Pliskini poti ...
Poletje Pr' Slamčevih
Rekreativci in ljubitelji narave pa bodo zase v Pliskovici in njeni okolici zagotovo našli še kaj zanimivega. V februarju se je tako mogoče sprehoditi od kala do kala, v marcu vabi sežanski Mali kraški maraton, april je rezerviran za dan odprtih borjačev, mesec špargljev, kolesarjenje po Krasu, postavitev mlaja in kresovanje, oktobra imajo trgatev evropskega latnika prijateljstva, kolesarjenje, razstavo gob in pokušino gobjih jedi ter Mesec kraške kuhinje. Slednja vabi tudi v novembru, ko je Kras za nameček še v znamenju tekaškega pozdrava jeseni v bližnji Sežani. Še ni dovolj? Potem morate doživeti Poletje pr' Slamčevih, ki vabi od junija do septembra, letos bodo festival pripravili že šesto leto. »Večino delavnic, ki smo jih že prej ponujali po naročilu, smo se odločili združiti v paket v poletnem terminu in ga popestriti še s kakšnim koncertom. Aprila smo v sklopu odprtih borjačev že organizirali Extempore Pliskovica 2012, junija pa odprli poletje s Knjižnico pod orehom, koncertom afriških tolkal ter delavnico žetve sivke in izdelovanja punčk. V juliju prihajata na vrsto delavnici izdelovanja cvetnih esenc in divje hrane ter koncerta Ljudska glasbila sveta - glasba srca in Dua Aritmija, v avgustu pa napovedujemo še delavnici polstenja volne in kamnoseštva. Pozabili nismo niti na opazovanje neba na noč solz sv. Lovrenca, ko je nebo še posebno bogato z zvezdnimi utrinki, kiparsko-lesarski kamp in koncert Ita Roma,« poudarja Ločniškar. Da pritegneš turiste, je treba vedno ponuditi nekaj več in nekaj novega, se strinjava oba.
Najpogostejši gostje Mladinskega hotela Pliskovica, kjer imajo več kot tri tisoč prenočitev na leto, so v zadnjem času mladi med 20. in 35. letom, veliko je družin z otroki, a se zgodi tudi, da v Pliskovico zanese kakšnega klenega sedemdesetletnika. Prevladujejo Slovenci, tujcev je približno 45 odstotkov, med njimi pa največ Nemcev, Avstrijcev, Italijanov in Čehov, v zadnjem letu prihajajo tudi Španci in Poljaki. Večino jih najbolj navduši prav kraški ambient, a tudi ponudbe kolesarskih in pohodniških poti ter žlahtne kapljice iz kraških kleti ne gre kar tako zanemariti. Prav s kolesarstvom imajo Kraševci v prihodnje ambiciozne načrte. »Načrtujemo, da bo v tem delu Primorske že v kratkem nastala mreža izposojevalnic koles. To pomeni, da si boš kolo lahko izposodil v Goriških brdih, ga pustil v Novi Gorici, tam pa vzel novo in se pripeljal do sem, v okviru mreže Bikeways Point, katere del smo že postali ... Želimo si tudi več programov za učence in dijake, še zlasti s področja geografije, saj kras najbolje spoznaš na Krasu. Ukvarjamo se tudi s ponudbo ornitoloških ekspedicij in doživljajskega turizma nasploh, saj se ta že lep čas vse bolj uveljavlja. Kras ima zelo pestro bioverziteto, tu je mogoče najti največ vrst, še zlasti metuljev, in zakaj tega ne bi izkoristili in zraven še okoljsko ozavestili ljudi?« razmišlja vodja Mladinskega hotela Pliskovica.
Pa še to: Pr' Slamčevih se je mogoče tudi poročiti. Nekateri so že poskusili in menda je v družbi ovčjih in ptičjih plisk prav imenitno ...
