100% Suzi

100% Suzi oblikovalke Suzane Šlebir

sre, 14.08.2013, 12:00

100% Suzi je ljubka, barvita in vesela, je blagovna znamka, ki obljublja sprostitev, malo čarovnije, razvajanje in še in še. V teh stotih odstotkih se namreč skriva Suzi oziroma Suzana Šlebir, oblikovalka, ki je, kot sama pravi, 10-odstotno nora, 20-odstotno zmedena, 30-odstotno odvisna od kave, 40-odstotno mavrična, 50-odstotno zasanjana, 60-odstotno pridna, 70-odstotno vesela, 80-odstotno ustvarjalna in 90-odstotno zagreta.

100% Suzi so same lepe reči, takšne, ki so najbolj všeč puncam vseh starosti. Ne le dekleta; nad Suzi in njenimi kreacijami se navdušujejo in vzdihujejo tudi odrasle ženske. Med izdelki je največ ilustracij, ki jih kot že uokvirjene slike obesimo na steno, najbolje pa se prodajajo poslikane broške, ki so poceni in zelo uporabne. Dekleta so pač nora na nakit v tej ali oni različici in broške, ki so malo retro, so spet v modi.

Poleg brošk s podobo ptic, punčk ali prikupnih jazbečarjev (zaradi smešne oblike trupa, ki je v obliki klobasice, so tako prikladni za risanje, pravi Suzi) ponuja tudi verižice, potiskane vrečke, voščilnice, šolske koledarčke, punčke iz cunj DIY »do it yourself« (naredi sam), ki so pripravljene tako, da si jih lahko deklice skupaj z mamico zašijejo same, in še marsikaj.

Izdelki 100% Suzi so okrasni, uporabni in predvsem cenovno dostopni predmeti. Pripravljena je izpolniti tudi kakšne posebne želje. V Kinu Šiška so izdelali tri mizice z različnimi podobami njenih ilustracij. Njena umetniška matematika se glasi, da je treba ustvarjati lepši svet, če le znaš in zmoreš. 100% Suzi je pač njen prispevek.

Risanja se je naučila na srednji oblikovni šoli, kasneje pa se je udeležila tudi tečaja slikanja. Zelo veliko se je naučila kot prodajalka v trgovini za ljubitelje ustvarjanja Prometej. Z leti si je izoblikovala svoj slog, katerega se drži, in čeprav ni akademska slikarka, ne pusti, da bi jo kdo popravljal ali jo usmerjal drugače. Spremembe v svojo vizualno estetiko vnaša sama.

Ena od njih je denimo ta, da poskuša nekoliko oklestiti svoj barvni razpon, kar pomeni, da slikam živahnih barv dodaja tudi bolj »črne« različice, ki so kupcem zelo všeč, zato v zadnjem času celo prevladujejo. Njene podobe so pač 100-odstotno njene; slika tisto, kar je njej všeč, in če je všeč še komu, toliko bolje. Vedno pa rada posluša nasvete starejših kolegic; od svojih vzornic, kot so Polona Pačnik, Milanka Fabjančič, Urša Nina Cigler ali Mojca Fo, se veliko nauči.

Tisto, kar ustvarja, je, kot pravi, enostavno cute (prisrčno). 100% Suzi je mala in prisrčna blagovna znamka, ki sledi trendu pravljičnosti v zahodni uporabni estetiki, h kateremu se nagiba veliko mladih oblikovalk, zlasti s severa Evrope, iz Francije in Velike Britanije. Nastopil je čas za novo radost, za drobne pozornosti, za sladkost v življenju, ki jo tako zelo potrebujemo.

Pravzaprav gre za pobeg, pravi Suzi, pobeg iz krute vsakdanje resničnosti, ki jo zaznamujejo dnevna poročila s tisoč in eno katastrofo, položnice, prispevki, statistične uganke, kot je recimo povprečna košarica živil, skratka nujni življenjski stroški, v drugačen, pravljični svet. To je lep in krasen svet, v katerem ni grozot in stroškov, svet, ki je pisan, barvit in ves čudovit, svet, kakršnega si je v svoji glavi ustvarila Suzi in ga s svojimi ilustracijami poskuša pokazati tudi drugim.

Pravljični svet, ki je Suzani Šlebir po meri, mora obstajati tudi v resničnosti, je prepričana – vsaj njegov približek. Našla ga je v južni Dalmaciji in se imenuje Pelješac; še bolj natančno, njen rajski kraj je kamp Divna na severovzhodni obali polotoka, nekaj kilometrov od mesta Trpanj. S fantom že več let razmišljata, da bi se za nekaj časa preselila tja, kjer bi lahko v miru ustvarjala in prijateljema pomagala voditi kamp. To je njena velika želja. Verjame, da bi v Dalmaciji našla tudi dobre možnosti za prodajo svojih izdelkov, denimo na Korčuli, ki je oddaljena le slabe pol ure in je zelo naklonjena prodaji umetniških in obrtnih izdelkov.

Čeprav je na prvi pogled videti drugače, je Suzi v resnici zelo »podeželska« punca. Živi v stari hiši z velikim vrtom v Podborštu pri Komendi. Obdajajo jo travniki in gozd, kamor vodi na sprehode svoje tri pasje prijateljice, 10-letno zlato prinašalko Ajo, 12-letno mešansko Bobo in 4-letno mešanko Rino, ki je Bobina hčerka.

Ima tudi mačka Boldrika, ki se s pasjimi samicami odlično razume. Ko je s starši še živela v bloku v Kamniku, si ni mogla privoščiti takšnega živalskega razkošja, zato ga zdaj zajema z veliko žlico. Rada bi imela še dva vietnamska prašička, vendar bo morala ta želja nekoliko počakati; najprej je pač na vrsti Divna. Po srcu je samotarka in se raje druži z živalmi kot z ljudmi. V otroštvu si je želela postati veterinarka, vendar je opazila, da slabo prenaša kri, še slabše pa trpljenje živali.

Najraje ima svoj mir, v mestu ne bi mogla živeti. Urbanega kaosa se zasiti v nekaj urah, v mestu je zanjo preveč hrupa, preveč emocij in preveč avtomobilov. Bolje se počuti v svoji odmaknjeni hiši sredi narave in ničesar, kjer lahko v miru slika in kjer najde navdih za svoje male pisane svetove. Najraje slika zjutraj, na tradicionalen način, s čopičem in barvami, na papir, ki ga obožuje, v tehniki akvarela.

Ilustracije vpenja v lepe okvirje živih barv. Delo z računalnikom se ji zdi neosebno. Uživa v slikanju detajlov, drobnih stvari, ki jo čisto posrkajo vase. Takrat ne vidi in ne sliši, vse dokler ni gotova z izdelkom. Ko slika, rada vidi, da gre vse kot po maslu, če ji ne uspe, hitro odneha. Ni prav zelo potrpežljiva, na živce ji gre, kadar mora čakati, da se slika posuši. Zato se je zdaj organizirala drugače; slika več stvari hkrati, kar je, glede na to, da mora trgovino »založiti« naenkrat, tudi dobrodošlo.

Njene izdelke lahko najdete v trgovini Ika v Ljubljani in Škofji Loki, v Babuski v Ljubljani in na umetniških sejmih, kot je recimo Fair Art na Pogačarjevem trgu ob sredah popoldne. Vedno pa je seveda dosegljiva na svoji spletni strani, kjer redno spremlja odzive in predloge svojih oboževalcev.

Čeprav je pristna razbojnica (v otroštvu so bile na njeni knjižni polici najbolj brane knjige z naslovi Čarovnice, Matilda in Pika Nogavička), najraje slika prikupne punčke neškodljivega videza v tisoč in eni kombinaciji, seveda najraje z rdečimi lasmi (ker so tako atraktivni), ptičke, prav tako na tisoč in en način, ki jih kombinira še z zanimivi okvirji za slike, medtem ko na fantke redno pozablja. Zdaj jih riše v kombinacijah s punčkami, ker so ji svetovali, da bi bili »parčki« imenitna priložnost za poročna darila.

Prijavi sovražni govor