Tiskane izdaje
Ob stoti obletnici rojstva arhitekta Danila Fürsta so pred dnevi na Bledu odprli njegovo monografsko razstavo. Fürst, ki je umrl leta 2005, je bil kot arhitekt aktiven vse do smrti in je močno vplival na razvoj slovenskega arhitekturnega prostora v drugi polovici 20. stoletja.
Avtorica razstave, vodnika in monografije, ki bo kmalu izšla, arhitektka Nataša Koselj ga opisuje kot arhitekta, ki je bil vedno v službi človeka in človekovih potreb, ne idej in principov. Ni se ukvarjal na primer z vprašanjem, kako izoblikovati svoj arhitekturni jezik, ni si gradil spomenikov in si ni prizadeval za nagrade, vedno je imel v ospredju človeka, ki bo v neki stavbi živel in jo uporabljal – in v tem je njegova veličina.
Danilo Fürst (1912–2005) je bil na začetku kariere mestni arhitekt na Bledu, kjer je pri komaj petindvajsetih letih zgradil zavidljiv arhitekturni opus; njegova blejska dela so tudi težišče razstave. Bil je zvest Plečnikovi šoli, pri Plečniku je diplomiral leta 1934.
Njegova arhitektura ima številne značilnosti Plečnikovega duha, ki delajo Fürstovo arhitekturo tako brezčasno in čarobno ter ga uvrščajo med najbolj duši graditeljstva predane slovenske moderniste. Bil je tudi predsednik Društva arhitektov Slovenije in Jugoslavije, soustanovitelj revije Arhitekt, njegov ustvarjalni opus pa sega vse od urbanizma in hortikulturnih ureditev, projektiranja stanovanj, šolskih, administrativnih, industrijskih objektov do prizadevanja za uveljavitev montažne gradnje in oblikovanja pohištva.
V obdobju po upokojitvi je gradil tudi gorske koče, smučarske žičnice ter načrtoval predvsem manjše in večje posege v sakralnih objektih. Kot arhitekt v povojni Jugoslaviji in njenem rastočem gospodarstvu je imel veliko priložnosti, sodeloval je v povojni obnovi, socialni gradnji in začetkih industrijske montažne gradnje – pri tem je odigral vodilno vlogo, štejemo ga celo za pionirja montažne gradnje v Sloveniji.
Fürst je avtor urbanističnega načrta Kidričevega – prvega industrijskega mesta v Sloveniji, ki je bilo načrtovano sredi borovega gozda na ozemlju 2 x 2 kilometra, vendar je bilo od ambicioznih prvotnih zasnov uresničeno le stanovanjsko naselje prostostoječih osmih blokov z restavracijo.
Fürst je tudi avtor administrativnega objekta tovarne Talum Kidričevo v neposredni bližini blokov. Uveljavil se je tudi kot načrtovalec obsežnih industrijskih kompleksov – poleg dozidave tovarne Talum v Kidričevem je načrtoval še tkalnico Tržič, Industrijsko halo Iskra Emeco, tovarne v Banjaluki, Maglaju in Drvarju.
Razvijal je nove stavbne tipe. Ena od takšnih stavbnih inovacij je bila Fürstova nizka in razpotegnjena paviljonska šola; prvo so zgradili v Stražišču pri Kranju in je postala vzor sodobnega arhitektonskega koncepta šolske zgradbe v tedanji Jugoslaviji. Fürst je zgradil učencem prijazno šolo, kar je dosegel predvsem s pritlično gradnjo.
Zavzemal se je za brezkoridorski sistem – odsotnost ozkih, temnih in tesnih hodnikov, ki so bili značilni za avstro-ogrske šole –, v takšnih stavbah se je počutil kot v rudniškem rovu. Na hodnike je skozi okna in čez omare vedno speljal svetlobo. Predvsem za mlajše otroke na razredni stopnji je bil to dobrodošel koncept. Fürst se je zavedal, kako pomembno je za otroka, da prostor »obvlada«, da ga šola, ki je s svojo učenostjo že tako prostor avtoritete in kontrole, ne »požre« in da se je ne boji.
Od leta 1967 do leta 1978 je bil Fürst direktor poslovnega združenja Consortium, ki je v tistem času povezovalo osem najmočnejših projektivnih organizacij v Sloveniji. V tem času je na lastno pobudo organiziral akcijo v okviru ministrstva za šolstvo z naslovom Sto šol v Sloveniji. Njegova vloga je bila povezati in organizacijsko voditi skupino petnajstih projektantov in jih usmeriti v čim bolj racionalno in z upoštevanjem psiholoških vidikov koncipirano šolo.
Pri projektiranju šol so vsi projektanti uporabljali enake sisteme montažnih elementov (lahke fasade, okna, vrata, predelne omare), tedaj sta jih izdelovali tovarna Jelovica in tovarna letal Utva v Pančevu. Ta akcija je bila nagrajena z republiško nagrado Borbe, osnovna šola, ki jo je v tej skupini zasnoval arhitekt Jože Kregar, pa je dobila tudi zvezno nagrado Borbe.
Izkušnje, ki si jih je pridobil med vojno in po njej, so ga učile, da je treba težiti k čim bolj racionalni gradnji, ki bi udobno bivanje in človeka dostojno življenje omogočila tudi gmotno slabše situiranim. V tem pogledu je bil njegov največji prispevek k socialni gradnji združitev tradicionalne s sodobno montažno zidavo. Najpomembnejši projekt v obdobju sedemdesetih let je kompleksna študija Industrijska gradnja stanovanj – princip celic iz leta 1976.
S ciljem pridobiti kvaliteto, ekonomičnost in serijsko proizvodnjo je skupina projektantov v okviru poslovnega združenja Consortium pod vodstvom Danila Fürsta zasnovala montažne celične enote širine 2,4 m (dimenzija, ki jo je še možno transportirati po naših cestah), ki so v celoti izdelane v tovarni. Iz teh enostavnih elementov je možno zasnovati individualne, javne in poslovne objekte.
Projektiral je vrsto polmontažnih večstanovanjskih hiš v Ljubljani (prvo na Ptujski ulici v Ljubljani, kjer je tudi sam živel), v Kranju, Škofji Loki in na Bledu, po njegovem modelu hitre gradnje (»hitrogradnja«) so po Sloveniji zgradili več stanovanjskih blokov. V socialni funkcionalni gradnji je bila njegova resnična veličina.
Zaznamoval je tudi urbano pokrajino Bosne in Hercegovine, kjer je delal skoraj dvajset let, pa tudi druge kraje po Jugoslaviji, kjer je gradil industrijske objekte in stanovanjske zaselke. Za arhitekta nekoliko nenavadno, vendar Fürsta ni toliko zanimala zunanja podoba stavb, bolj pomembna je bila zanj kakovost bivanja, ki jo stavba omogoča. Zato ga stroka uvršča med funkcionaliste. Leta 1998 je prejel Plečnikovo nagrado za življenjsko delo.
Razstava v Festivalni dvorani na Bledu poudarja Fürstova dela na Gorenjskem ter predstavi vsa njegova najpomembnejša dela. Ob koncu razstave bo izšla obširna monografija v slovenskem in angleškem jeziku Nataše Koselj, ki izčrpno prikazuje celoten arhitekturni opus Danila Fürsta. Razstava bo odprta do 6. maja.
