Tiskane izdaje
Včasih so avtomobilski proizvajalci za oznako svojih najbolj atraktivnih modelov uporabljali rdečo barvo, ki simbolizira strast, testosteron, surovo moč, pospešek, mišice ... Rdečo sta zdaj zamenjali zelena in modra. Barvi gozdov, morja in neba. Barvi, ki sta ena sama čistost in tišina.
Podnebne spremembe, ki smo jim priča v zadnjem času, so izziv tudi za avtomobilske proizvajalce. Elektrika se zdi najbolj logična izbira, seveda če je čista tudi njena produkcija. Električnih avtomobilov so se lotili že številni proizvajalci avtomobilov za široke množice in so predstavljali vsak svoje videnje prihodnosti.
Le kaj je narobe s tem, da avtomobila ne bo več treba voziti na črpalko, temveč ga boš kar doma, podobno kot mobilni telefon ali osebni računalnik, priklopil na elektriko in napolnil njegovo baterijo? Nemški BMW, ki si je v zadnjih letih priboril sloves tehnološko najbolj dovršenega izdelovalca avtomobilov, pa je prvi, ki se je v premijskem razredu lotil električnega avtomobila. Pravijo mu next premium in sliši na ime i3.
Bavarci se z avtomobilsko elektrifikacijo ukvarjajo že več kot štirideset let. Leta 1972, ko je njihovo domače mesto gostilo poletne olimpijske igre, so na osnovi takrat izjemno priljubljenega modela 1602 izdelali prototip električnega modela, ki je bil spremljevalno vozilo na olimpijskem maratonu.
Ta električni pionir je v začetku sedemdesetih let komaj zmogel maratonskih dvainštirideset kilometrov. A bolj pomemben od te razdalje je bil korak, ki so mu sledili v naslednjih desetletjih. Leta 1991 so predstavili električno konceptno vozilo E1, ki je imelo dovolj prostora za štiri potnike in njihovo prtljago.
Že pri tem avtomobilu pa so uporabili pretvornik energije, ki se sprošča pri zaviranju. Ta sistem je bil kasneje osnova Beemvejevega sistema Efficient Dynamics, ki je danes vključen v večino njihovih modelov. Leta 2008 so izdelali petsto električnih minijev in jih dali v enoletno uporabo izbrancem v Los Angelesu, New Yorku in Berlinu.
A v mislih so že imeli povsem električnega beemveja. S prototipom i3 so že pred dvema letoma predstavili svoje videnje urbane mobilnosti v prihodnosti. Predvideli so razvoj megapolisov, ki se dobesedno utapljajo v pločevini na štirih kolesih. Njihovim inženirjem so se pridružili urbanisti, arhitekti, futuristi, ki so razpravljali o smereh, v katere se bodo razvijala največja, najbolj dinamična in najbolj razvijajoča se mesta našega planeta.
Pomislili so na gnečo na tokijskem križišču Šibuja. Za glavo so se držali, ko so iz helikopterja opazovali reko zelo počasi premikajočih se avtomobilov na desetpasovnicah Los Angelesa ali New Yorka. Ni jim bil všeč rjav zrak, ki je tudi na jasen dan kvaril razgled v Pekingu. Skrbelo jih je, kako bo čez nekaj let v Londonu, kjer je vožnja po središču mesta že zdaj nočna mora. Vse to so imeli v mislih, ko so snovali prvi serijski električni avtomobil.
Seveda niso mogli povsem iz svoje kože, zato so zasnovali avto, ki je atraktiven in hkrati ponuja odlične in zabavne vozne lastnosti. Poleg tega, da so postali prva premijska znamka, ki je na cesto poslala električni avtomobil, so tudi prvi, ki so pri izdelavi uporabili ogljikova vlakna. BMW i3 je prvi serijski avto, katerega potniška kletka je izdelana iz trdne in trpežne kombinacije plastike in ogljikovih vlaken, materiala, ki je za polovico lažji od železa in za tretjino lažji od aluminija. Uporaba karbona pa omogoča tudi povsem nove oblikovalske pristope, nemogoče je kar na lepem postalo mogoče.
Predvsem pa so ugotovili, da tudi proizvodnja avtomobilov zahteva holistični pristop, pri katerem je avto le en kamenček celotnega mozaika. Zato je BMW i3 avtomobil za pametna mesta prihodnosti. Uporabljal bo vse možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija. Na neki način bo avto vedel, kam potuješ.
Priklopljen bo na svetovni splet in bo povezan z mobilnim telefonom ali osebnim računalnikom, kjer bodo vseskozi na voljo podatki o vozilu. Hkrati pa bo, takoj ko bo voznik sedel v avto, začel iskati prosto parkirno mesto v bližini predvidene končne destinacije. Model i3 bodo izdelovali v Beemvejevi tovarni v Leipzigu, ki je zasnovana v slogu novinca.
Poganjajo jo vetrne elektrarne, z uporabo katerih so prepolovili porabo električne energije, poleg tega pa so za sedemdeset odstotkov zmanjšali porabo vode, proizvodnja pa je tudi za petdeset odstotkov tišja. Vse to pomeni, da so za polovico zmanjšali emisije ogljikovega dioksida celotnega življenjskega cikla avtomobila, ki vključuje njegovo proizvodnjo, uporabo in končno razgradnjo.
BMW i3 je družinski mestni avtomobil, dolg centimeter manj kot štiri metre. Do šestdeset kilometrov na uro, kar je v mestih največja dovoljena hitrost, požene v sedmih sekundah. Z enim polnjenjem zmore med 130 in 160 kilometrov, ponujajo pa tudi opcijo, ki zagotavlja še dodatnih 150 kilometrov.
Ko so ta teden sočasno odkrili pregrinjala v Londonu, New Yorku in Pekingu, treh mestih, ki so kot ustvarjena za novinčevo domovanje, se je za bavarsko znamko in tudi za ves avtomobilski svet začelo novo poglavje. Morda ne še jutri, a pojutrišnjem bodo avtomobili zagotovo videti drugače in naši zanamci se bodo le smejali, kako je bila včasih zamišljena urbana mobilnost.
Pristop, ki se je še včeraj zdel samoumeven, bo šel v ropotarnico zgodovine. Ropot, škripanje zavor in predvsem čudni mačisti, ki za identifikacijo potrebujejo čim več konjev pod pokrovom motorja, bodo le še spomin. Ko bodo vozili avtomobili prihodnosti, bo le še tišina – in zrak, ki ga bodo puščali za sabo, bo čist. BMW i3 vse to počne že danes.
