Tiskane izdaje
Kadar ime Ronan stoji ob Erwanu, ni dvoma, da je govora o slavnih francoskih bratih, oblikovalcih, ki sta še vedno najbolj prepoznavna po svojem priimku – Bouroullec. O njiju pa se bodo do 20. januarja prihodnje leto pogovarjali vsaj obiskovalci razstave z naslovom Ronan in Erwan Bouroullec: Bivouac v čikaškem muzeju sodobne umetnosti. Izbrana dela po mnenju kustosa Michaela Darlinga kažejo, kako daljnosežnejši je vpliv dobrega oblikovanja, kakršno sta v zadnjih petnajstih letih pokazala Bouroulleca, od tistega, ki samo draži oči, ter zakaj sta brata Bouroullec označena za barometer, ki kaže, kam se bo usmerilo oblikovanje.
Potem ko sta Ronan in Erwan po vzponu Philippa Starcka v 80. letih prejšnjega stoletja konec devetdesetih let spet vidneje ponesla dobro ime Francije daleč v oblikovalski svet in sta zaslovela kot najbolj obetavni oblikovalski imeni, sta danes nedvomno že prekaljena oblikovalska zvezdnika. Sodelujeta z največjimi in najvplivnejšimi proizvajalci, kot so Kartell, Vitra, Ligne Roset, Kvadrat, Cappellini, Magis in Hans Grohe, in zanje iščeta inovativne rešitve za zmanjševanje stroškov, trajnostni razvoj in zaščito tradicionalnih obrtnih spretnosti. Podpisala sta se pod pohištvo za dom in pisarne, vaze, porcelanaste servise, nakit in različne dodatke za dom, mnogo njunih izdelkov pa bi lahko opisali za mikroarhitekturo, saj so večji od pohištva in manjši od arhitekture.
Premišljenost in poetika
Jasper Morrison, eden od oblikovalcev, ki ga najbolj občudujeta, njun slog opisuje za premišljen in discipliniran ter prežet z duhom in poetiko. Kombinacija romanticizma in funkcionalnosti se prepleta skozi vsa njuna dela, kot poudarjata sama, pa pri svojem delu stremita predvsem k temu, da bi v svet, nasičen z grdimi in nepotrebnimi rečmi, pripeljala preprostost, eleganco in funkcijo. Proces oblikovanja opisujeta za podobnega obrezovanju grmičkov, saj se nenehno ubadata, kaj vse bi še lahko odstranila in pri tem ohranila obliko in funkcionalnost. V njunem fokusu pa sta predvsem oblikovanje in organizacija interjerja.
Navdih Erwana Bouroulleca običajno prihaja iz njegovega navdušenja nad produkcijo, nad tem, kako bi različne proizvodne tehnike lahko prilagodili novim oblikam in funkcijam. Ronana Bouroulleca motivirajo tudi praktični vidiki projektov – iskanje privlačnih in ergonomskih rešitev, elegance in preprostosti, pri iskanju katerih se zgleduje tako v tradicionalnih plemenskih kulturah kot pri visokotehnoloških ikonah, kakršen je iphone. Za Ronana kot oblikovalca je najpomembnejše ustvarjanje razpoloženja.
Ne želita ne zbujati pozornosti ne navduševati z nenavadnimi oblikami in živimi barvami. Želita ustvariti le kaj zares novega, kar pa je po Erwanovih besedah dolg in mestoma tudi trpeč proces. Pot oblikovanja je menda tudi zanj še vedno uganka. Treba je zagotoviti dobro funkcionalnost, poiskati prave produkcijske tehnike, povrhu vsega pa še kaj čarobnega. »Funkcionalnost in tehnika sta minimum, najtežje vprašanje pa je, kako oblikovati naše vizualno okolje oziroma kulturo,« je prepričan Erwan. Četudi sta s svojim razmišljanjem in delovanjem v zadnjih petnajstih letih tudi zares preoblikovala bivanjsko kulturo, je zanimivo, da dolgo nista kazala kakšne posebne nadarjenosti, kaj šele obetala svetovnega slovesa.
Doma iz bretanske vasice
Rodila sta se v mirni vasici v bližini Quimperja v Bretaniji v Franciji; Ronan leta 1971, Erwan štiri leta pozneje. Kot otroka sta redko zapustila rodno Bretanijo. Stari starši tako po mamini kot po očetovi strani so bili kmetovalci, njuna starša pa sta delala v medicini. Ronan si je kot otrok želel postati nogometaš, v šoli mu je šlo slabo, nič bolje, ko je v Parizu začel študirati industrijsko oblikovanje. »Šele ko sem se vpisal na oblikovanje pohištva na Visoko šolo dekorativnih umetnosti, se je obrnilo,« priznava starejši od bratov.
Po diplomi je živel na račun državne štipendije in to mu je omogočilo izdelovati in razstavljati prototipe pohištva in keramike, ki jih je poleg izčiščenih oblik zaznamovala tudi velika fleksibilnost. Eden takih projektov je bil že leta 1997 set osmih poljubno sestavljivih vaz iz polipropilena Vases Combinatories. Nastal je iz navdušenja nad zamislijo, da bi oblikovalec zasnoval predmet, uporabnik pa mu določil način uporabe.
Iz tega razmišljanja, ki sta ga delila oba, tudi Erwan, se je leto pozneje rodila kuhinja, pravzaprav osnovni okvir, ki bi mu uporabnik v skladu s potrebami dodajal predale, delovne površine, kavlje in police. S tem sta presegla ustaljeno prakso in uporabnikom dala še možnost, da kuhinjo zaradi njene prilagodljivosti lahko celo selijo iz enega stanovanja v drugo, z njo pa na sejmu v Parizu navdušila Giulia Cappellinija. Ta je v proizvodnjo poslal nekatera njuna stara dela in naročil nekaj novih. Ronan se je zavedel, da bo poslej potreboval dodatno pomoč, in Erwan, ki mu je pomagal še kot študent, je takrat ravno končal šolanje na pariški šoli za umetnost.
Brata sta iz svojega garažnega studia v Saint-Denisu oblikovala luči in keramiko za Cappellinija kot tudi vaze za nemško znamko Authentics in nakit za znamko SMAK.
Začetek njune kariere je sovpadel z renesanso v francoski modi, arhitekturi in dizajnu, s časom, ko so proizvajalci in prodajalci tako v Franciji in po svetu mrzlično iskali nadarjene mlade oblikovalce, ki bi jim prinesli tržni uspeh, kakršen je uspel dotedanjim superzvezdnikom Philippu Starcku, Jasperju Morrisonu in Marcu Newsonu. Po uspehu s Cappellinijem so ju vpoklicali še drugi prepoznavni evropski proizvajalci oziroma znamke: od finske Iittale in britanskega Habitata do domačih Ligne Roset in Domeaux & Pères. Med drugim sta oblikovala pohištvo za pisarne znanega modnega oblikovalca in takratnega kreativnega direktorja moške linije Diorja Hedija Slimana in pariško trgovino znamke Isseya Miyakija A-POC.
Kot poudarjata, je ponavadi njuno delo najbolj posebno, kadar se v procesu oblikovanja ne strinjata; s tem namreč drug drugega prisilita k napredku. Kadar se strinjata, pa je stvar povprečna. In tako imajo obiskovalci čikaške razstave še eno iztočnico več, da odkrijejo, kaj od razstavljenega ima kakšno ozadje. •
