Cockta praznuje 60. rojstni dan

Pijača vaše in naše mladosti je predvsem vaša in naša nostalgija.

ned, 31.03.2013, 18:00

Tisti, ki brez kančka pomišljanja na vprašanje, katera je pijača naše in vaše mladosti, odgovorijo kokta, o tej temnorjavi sladki pijači z mehurčki gotovo gojijo tudi kanček nostalgije iz neke druge države in nekega drugega časa, ko so imela dekleta lase še spete v konjski rep in so bolj kot ne sramežljivo gledala v svet.

Legendarna podoba zagorelega dekleta v rumeni majici na modri podlagi, pod katero se je že v začetku 50. let prejšnjega stoletja podpisal oblikovalec Uroš Vagaja, krasi tudi jubilejno, omejeno serijo stekleničk s pripisom 60 years (60 let). In četudi njeno konkurenčno prednost danes na veliko naslavljajo z »brez kofeina in ortofosforne kisline«, ki sta najbolj sporna atributa njene zahodnjaške sestrične kokakole, so njen preprost in neškodljiv recept na veliko razglašali že v sredini sedemdesetih let.

»Malo limone, kanček karamela za naravno barvo, žličko sladkorja in malo šipka, bogatega z vitaminom C za domač okus. Pa še čiste žuboreče vode in to je vse. Nastala je kokta. Kokta, naša prva brezalkoholna pijača z vitaminskim sestavom,« je slišati v televizijskem oglasu, ki kokto spreminja v pravi vitaminski koktajl. S to besedo je nedvomno povezano vsaj njeno ime, saj so ga izbrali v znak dobesedne označitve mešanice izvlečkov šipka, limone in drugih vrst zelišč.

Začelo se je s kokakolo

Ampak vse skupaj se je v resnici začelo s kokakolo, ki jo je Ivan Deu, direktor podjetja Slovenijavino, prinesel s potovanja. »To je zaposlene spodbudilo, da so že istega leta začeli razvijati skrivno formulo prve gazirane brezalkoholne pijače v Jugoslaviji. Recept je razvil Emerik Zelinka, Cockta pa se je leta 1953 vpisala v knjigo Zveznega patentnega urada v Beogradu in sorodne inštitucije v Bernu,« razkriva kustodinja iz Slovenskega etnografskega muzeja mag. Adela Pukl, ki je pred tremi leti z Nino Zdravič Polič in na pobudo Društva za marketing Slovenije pripravila razstavo z naslovom Pijača naše in vaše mladosti ter zanjo poleg predmetov zbrala tudi številne spomine ljudi, ki so se odzvali na povabilo muzeja.

Od pijače do prvih navdušenih pivcev pa je Cockto ločilo še pomembno, oblikovalsko poglavje, ki je zgleden primer premišljene gradnje blagovne znamke in v marsičem pionirsko za slovensko oglaševanje. Zelinka se je odločil, da to nalogo zaupa družinskemu znancu, takrat še študentu arhitekture Sergeju Pavlinu.

A ta se je v začetku petdesetih let, kot je zapisal v avtobiografski knjigi (Sergej Pavlin: Arhitekt, pedagog, oblikovalec in slikar, Didakta, 2011), že uveljavil kot ilustrator turističnih oziroma smučarskih prospektov. »Aprila 1952 sem prejel iz Slovenijavina naročilo in dopis za izdelavo 'nekaj' skic za novo etiketo, plakat in steklenico Yugocola – tako se je sprva pijača imenovala. Kasneje so prešli na ime Yugocockta in končno ostali pri Cockti. Izdelal sem več osnutkov, predvsem za logotipa za Yugocolo in Cockto, in nekaj osnutkov za plakat. Tip črk sem izbral iz že opuščenih starih tiskarskih črk, ki so bile sicer uporabljene tudi za predvojni časopis Slovenski narod,« razkriva Pavlin.

A naročnik njegovih osnutkov ni sprejel; dama s klobukom naj bi bila preveč zahodnjaška, plakat s severnim medvedom pa neprimeren za slovensko klimo. »Zaposlen z različnimi nalogami, sem leta 1953 pri oblikovanju plakata za sodelovanje zaprosil kolega Uroša Vagajo in tako je nastal njegov znameniti plakat s simpatičnim dekletom,« še piše Pavlin in spomni, da je zanimivo, da so štiri desetletja pozneje (leta 1993) prav pri Coca-Coli izbrali severnega medveda za svoj oglaševalski motiv.

In ne kaže pozabiti, da si je hrapavo »kožo« stekleničke zamislil že ob začetku, in četudi njena oblika danes ni več takšna, kakršno ji je ukrojil v začetku petdesetih let, je posebej dovolj ohlajena še danes taka, kot da jo je objel led. Zanjo je šele leta 2005 prejel nagrado za brezčasni slovenski dizajn, medtem pa so jo brez njegove vednosti tudi preoblikovali. Pavlinu so se zaradi sodelovanja pri oblikovanju Cockte odpirala tudi druga vrata; pri Slovenijavinu so ga povabili k oblikovanju vinskih etiket in prospektov.

Celostna grafična podoba

Slovenijavino se je nato 8. marca 1953, opremljeno s celostno grafično podobo oziroma s tovornjaki, posebnimi lesenimi zabojniki, štiridesetimi doma izdelanimi panoji s stojali z Vagajinim dekletom podalo na smučarske polete v Planico in tam zakoličilo rojstni dan Cockte Cockte (tudi to poimenovanje je namreč hotelo zveneti podobno Coca Coli).

»Promotorke Slovenijavina, ki so na prireditvi med gledalce delile kokto, so bile za tisti čas izredno zanimivo in vpadljivo oblečene: nosile so pajace iz satena čokoladne barve. Celostno zastavljena promocijska akcija je vzbudila vsesplošno zanimanje in po nekaterih virih je nove pijače kmalu zmanjkalo. Pri tem je imela pomembno vlogo tudi cena, saj je bilo treba za 0,25-litrsko stekleničko kokte odšteti 30 dinarjev, kar je bilo precej manj, kot je tedaj stala steklenica piva,« zgodovinske podrobnosti razkriva kustodinja Adela Pukl. Dodaja, da so le nekaj mesecev po uspešni promocijski akciji v Planici prodali že kar štiri milijone stekleničk.

Še sredi istega desetletja so licenčnim proizvajalcem začeli prodajati sirup Cockta in močno povečali prodajo na območju takratne Jugoslavije, leta 1963 pa so v Beogradu odprli še prvo polnilnico brezalkoholnih pijač. Leta 1967 je bilo v Jugoslaviji že 90 licenčnih proizvajalcev, ki so napolnili prek 75 milijonov steklenic kokte na leto, kar pa je poslabšalo njeno kakovost in prodajo, dodatni udarec pa ji je zadal še prihod kokakole in švepsa na jugoslovanski trg.

Še v plastenke in pločevinke

V sredini 70. let so se začeli ozirati za novimi priložnostmi, ki bi Cockti povrnile njeno priljubljenost na domačem trgu. S spremenjeno zunanjo podobo je pivce spet osvajala kot pijača iz naravnih sestavin, ki odžeja, se pije z ledom, kot domača pijača s tradicijo oziroma kot Cockta, pijača vaše in naše mladosti. Ob njeni 30-letnici (leta 1983) so jo začeli polniti v plastenke, pet let pozneje pa še v pločevinke.

Življenje Cockte so zaznamovali vzponi in padci, tudi spremembe lastništva (leta 2000 jo je kupila Kolinska, od leta 2010 pa je v lasti hrvaške Atlantic Grupe) in celostne podobe. Pri resni tekmici ameriške kokakole v 50. letih prejšnjega stoletja so poudarjali zahodni način življenja, v sredini 70. let so se osredotočali na poudarjanje njenih naravnih sestavin, v 80. letih je dokončno postala pijača vaše in naše mladosti, zatem pijača vseh generacij.

Leta 2001, denimo, so porabnike začeli nagovarjati s sloganom: Prve ne pozabiš nikoli!, leta 2003 je slovela kot dobra kokta, njeno podobo so leta 2006 zaznamovali še stripovski junaki, račka, odpirač, krava in žirafa. V zadnjih petih letih so jo naslavljali tudi s slogani Cockta brez heca, Vedno živa Cockta in Cockta osveži življenje.

V kakršni koli podobi že pa se najbrž mnogim zdi prav taka, kot se je spomnijo iz otroških ali mladostnih let, pa četudi so medtem že sami proslavili (svoj) 60. jubilej. •

Prijavi sovražni govor