Tiskane izdaje
Konec aprila so v New Yorku odprli prenovljeno dvorano skrbniškega sveta Organizacije Združenih narodov, ki je bila zaradi prenove zaprta tri leta. Notranjo opremo za dvorano je leta 1952 projektiral ugledni danski arhitekt in oblikovalec Finn Juhl. Njegova mojstrska izvedba interjerja dvorane je precej prispevala k splošni fascinaciji javnosti s pojmoma dansko oziroma širše, skandinavsko oblikovanje.
V letih 1964 do 1977 so dvorano delno morali prenoviti, da so vanjo lahko spravili naraščajoče število delegatov držav članic OZN, po več kot pol stoletja pa je bilo očitno, da je nujna temeljita prenova in zamenjava opreme, kar je sovpadlo s celovito prenovo stavbe leta 2007. To je bila odlična priložnost, da se »dansko« dvorano prenovi v izvirnem Juhlovem duhu, s sodobno nadgradnjo in novim pohištvom.
Prenovljeno dvorano je slovesno odprl generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in dejal, da se zahvaljuje Danski za izjemno podporo pri tem projektu, vse od stvaritve pred šestdesetimi leti do ponovnega rojstva leta 2013. V sklopu treh »skandinavskih« dvoran v palači Združenih narodov (Norveška je poskrbela za opremo dvorane varnostnega sveta in Švedska za dvorano ekonomskega in socialnega sveta) namreč prav »danska« dvorana skrbniškega sveta predstavlja najbolj dosleden primerek skandinavskega modernizma, kar se kaže v harmonični povezanosti materialov, barv in tekstur.
Palačo OZN v New Yorku je leta 1946 zasnovala skupina svetovno priznanih arhitektov, med katerimi sta bila glavna Le Corbusier in Oscar Niemeyer, medtem ko je dela vodil ameriški arhitekt Wallace K. Harrison (arhitekta Mies van der Rohe in Walter Gropius sta bila zaradi zgodovinskih vezi z Nemčijo izključena iz skupine).
»Oblikovanje pomembno vpliva na življenje ljudi povsod po svetu in veliko prispeva k vodenju ustvarjalnega dialoga. Danski dizajn združuje elemente sodobnosti, tradicije, svetovljanstva, demokracije in spoštovanja človeka,« je ob odprtju prenovljene dvorane dejal Michael Adlerstein, pomočnik generalnega sekretarja. Stroške opreme interjerja (pohištvo oziroma leseni del) je krila danska vlada kot darilo Združenim narodom.
Skrbniški svet OZN je bil ustanovljen za nadzor nad upravo ozemelj, nekdanjih kolonij, ki so bile postavljene pod mednarodni skrbniški sistem, in od leta 1994 ne deluje več. V dvorani skrbniškega sveta zato zdaj potekajo različni sestanki vseh delegatov članic OZN. Celovita prenova dvorane je potekala v tesnem sodelovanju med dansko vlado in skrbniškim svetom, avtorja prenove pa sta danska arhitekta Kasper Salto in Thomas Sigsgaard. Oblikovala sta novo pohištvo za dvorano, pri čemer sta sledila tako dediščini in viziji svojega odličnega predhodnika Finna Juhla kot na splošno danski tradiciji.
»Osrednje vprašanje, ki sva ga morala rešiti pri tem projektu, je bilo, kako ustvariti ravnotežje med Juhlovo dediščino in najinim osebnim prispevkom k opremi,« pravita Salto in Sigsgaard. To je dvorana, v kateri osrednji element, ki definira prostor, predstavlja les, ki je uporabljen kot opaž na steni in stropu ter skupaj z lučmi ter napravami za prezračevanje tvori zanimivo mrežno konstrukcijo iz lesa po vzoru japonske arhitekture. Pri prenovi sta torej izhajala iz spoštovanja obstoječe opreme, lesa, ki prostoru daje toplino, in nenavadne stropne konstrukcijie, ki odločilno oblikuje značaj dvorane.
Oblikovalec Kasper Salto in arhitekt Thomas Sigsgaard (kot tandem delata od leta 2003) sta leta 2011 zmagala na natečaju, ki ga je za obnovo Juhlove zapuščine razpisala danska fundacija za umetnost. Zmago jima je prinesla, po mnenju žirije, kombinacija klasičnega in inovativnega oblikovanja, v duhu Juhlovega izročila, ter njuno zanimanje tako za celoten videz interjerja kot za podrobnosti.
Projekta sta se lotila s spoštovanjem in ponižnostjo do velikega predhodnika (leta 2012 je minilo sto let od Juhlovega rojstva). Obnova je zahtevala predvsem subtilen odnos do lesa in njegove obdelave, na katerem temelji oprema dvorane. Salto in Sigsgaard oblikovanje razumeta kot demokratičen proces; vsak projekt najprej analizirata z namenom, da bi razumela njegovo funkcijo in širši kontekst, kar je bilo pri predelavi dvorane odločilno.
Posebno pozornost sta posvetila Juhlovi filozofiji ergonomije in dobrega počutja. Udobnost stolov je bila odločilna, glede na to, da gre v resnici za »delovno intenzivno« pohištvo oziroma dvorano, v kateri delegati presedijo več ur na dan (leta 2008 denimo je bilo v dvorani skrbniškega sveta organiziranih 399 dogodkov). »Svoje oblikovanje sva utemeljila na konceptu lupine in okvirja, obe formi sva uporabila ločeno,« pravi Sigsgaard. Za zgled sta si vzela Juhlov stol Chieftain.
Finn Juhl je stole za delegate postavil v obliko konjske podkve, ki je z leti, ko se je število delegatov povečevalo, izginila. V letih 1977–1980 je sedežni red zato dobil gledališko obliko. Danske oblasti so želele, da bi obnovili Juhlovo izvirno formo podkve, kar je oblikovalcema uspelo uresničiti z znižanjem podija za sekretariat, oblikovanjem novih miz in modifikacijo Juhlovega jedilnega stola FJ51.
