Francoski modni kreator Alexis Mabille

Razkošje, gizdalinstvo, frivolnost in ekscentričnost so besede, s katerimi kritiki označujejo kolekcije francoskega oblikovalca.

Objavljeno
03. julij 2013 16.57
Smilja Štravs, Kult
Smilja Štravs, Kult

Alexis Mabille se je rodil v levjem mestu na jugu Francije, Lyonu. Prav takšna, čisto po levje kraljevska in velikopotezna, je tudi njegova moda. Sam zase pravi, da ni ravno nagnjen k minimalizmu, in to je s fotografij razvidno na prvi pogled. Alexis je optimist, življenje je super vznemirljivo, kakor rad ves čas poudarja, z obveznim velikim nasmehom na ustih.

Življenje rad zajema z veliko žlico, značilno francosko, in odkar si je ustvaril omembe vreden položaj v francoski visoki modi, se to zanj kar nekako spodobi. Alexis Mabille je kot kraljična na zrnu graha, le v moškem telesu.

Časti žensko lepoto v angelski podobi

Spi v postelji, ki je videti kot stepen beljak, in rad srka šampanjec z okusom borovničevega sirupa. Njegove kreacije so zelo ženstvene, Mabille časti čisto žensko in njeno deviško lepoto v angelski obliki, ki je moškim najbližja in razumljiva. Uporablja svilnate, padajoče tkanine, ki nežno plapolajo v boemskem pariškem vetrcu.

Rad ima pastele, kar je posebej očitno tudi v njegovi letošnji kolekciji za pomlad in poletje – tu so zabrisane barve, ki izhajajo iz šampanjca, sladoleda, sladkorne pene ter parfumov z aromo limone in vanilije.

Življenje je čudež in treba ga je uživati; če ne gre drugače, je to najbolj enostavno narediti z obleko, razmišlja Mabille, kar morda ni čisto res, je pa fino, če vsaj verjamemo. Lepa obleka popestri marsikateri turoben dan in kakšno »pepelnato« pravljico, ki potrebuje nekaj sladkornega posipa.

Tisoč petsto pentelj

Alexis je kreator, ki je za svojo prvo kolekcijo porabil več kot 1500 pentelj oziroma metuljčkov, zato se ni čuditi, če ga prijatelji ljubkovalno kličejo pariški božični kič. Pentlja je njegov zaščitni znak, nekakšna modna reinvencija tradicionalnega metuljčka, ki ga je priredil za ženske, in s tem naredil odločilen vtis na kritike ter ljubitelje mode.

Tradicionalni kos garderobe, ki se ga je v letih modne prakse prijela resnobna zadržanost višjega srednjega razreda finih gospodov in poslovnežev, je prekrojil v gizdalinski dodatek za 21. stoletje. Mabille, ki prihaja iz izobražene lyonske družine, je imel kot otrok veliko priložnosti opazovati, kako so se oblačili in si zavezovali kravate in metuljčke njegovi ugledni moški sorodniki.

Že kot najstnik je oblačil vso svojo družino in prijatelje, šivanja ga je namreč že v otroštvu naučila mama. Ker mu zase ni uspelo kupiti oblek, ki jih je želel nositi, jih je pač začel kreirati sam.

Metuljčki ter različne rute in robčki na moških oblekah so ga fascinirali; odločil se je, da bo poskusil tudi sam. Naredil je enega in potem drugega in tretjega ... Prizna, da se je v tistem divjem mladostnem obdobju počutil zelo dandijevsko, rad se je okraševal. Ni mu bilo nerodno, če je bil nekaj posebnega, če je bil videti kot božično drevo in če so prijatelji v njem videli bolj žensko kot moškega.

To svojo dvojno naravo in ljubezen do modnih dodatkov je s pridom izkoristil kasneje kot pomočnik kontroverznega Johna Galliana – bila sta sorodni duši. Zanj je delal devet let, vse dokler je bil Galliano vodja oblikovanja pri Diorju, preden ga je potopil škandal zaradi rasističnega vedenja.

Metuljčki kot zaščini znak

Mabillova zgodba z metuljčki se je uradno začela leta 2005; najprej kot nekakšna modna šala, potem pa je pentlja postala temelj njegove modne filozofije. Oblačilom jih je začel dodajati v vseh barvah in materialih, od žameta do usnja, od temno rdeče do zlate. Njegove manekenke jih na pisti nosijo različno, vendar ne okrog vratu, kot je običajno, temveč za ušesom, pod ali nad prsmi, na vrhu pete na čevlju ...

Redno zavrača namige, da se bo nekoč naveličal dodajanja pentelj vsepovprek, vendar Mabille brezkompromisno odgovarja: »Če nočem prišiti pentlje na obleko, je pač ne bom. Pentlje imam preprosto preveč rad, da bi se jim odpovedal. Z njimi je zabavno delati, ker prav okraski odražajo duha vsake kolekcije.«

Modna čarovnija

Duh je pomemben – ta definira čarovnijo, ki jo imenujemo moda. Duh Mabillove mode je buržujski z dodatkom igrivih pentelj. Njegova moda je v duhu prvinske francoske tradicije in za dvornega kreatorja bi ga brez dvoma z veseljem najela vsaka francoska kraljica. S svojim pristopom k modi zlahka očara plemstvo, ki ga je v Franciji še vedno dovolj. Vendar Mabille konzervativno kraljevsko etiketo rad začini z malo plebejskega šarma, kar oblačila naredi sodobnejša in bolj po meri našega časa.

Pri svojem delu neznansko uživa in to tudi rad prizna. Kolekcijo snuje tako, kot bi si kupoval garderobo. Skupaj sestavi bolj in manj kompleksne kose, ekskluzivna oblačila, ki terjajo 400 ur dela, in tista navadna, za vsak dan, ki jih imenujemo casual. Visoko modo je treba nekoliko »razelektriti«, danes je moderno kombiniranje različnih modnih zvrsti in oblačil različnih cenovnih razredov.

Tako je bolj zanimivo, slikovito in življenjsko. Sam je najboljša reklama za modo. Rad pove, da njegova garderobna omara poka po šivih in da je bila potreba po večji garderobni sobi v njegovem primeru zanesljivo znamenje za selitev. »To je ena od svetlih točk mojega poklica,« prizna.

Sodelavec v številnih modnih hišah

Krojaško prakso je začel v modnih hišah Ungaro in Nina Ricci ter nadaljeval pri Diorju. Njegov talent je prepoznal John Galliano, takratni vodja oblikovanja pri Diorju, in mu naročil kreiranje kolekcije dodatkov za leto 1997, ki je bila velika prodajna uspešnica.

Hedi Slimane je bil njegov naslednji partner, skupaj sta za Dior oblikovala kolekcijo moškega nakita. Medtem se je Mabille preizkusil še kot sodelavec v modnih hišah Yves Saint Laurent in Lancôme ter oblikoval kostume za opero v domačem Lyonu. Leta 2005 je lansiral svojo uniseks kolekcijo Impasse 13, za logotip je seveda uporabil metuljčka. S kolekcijo je navdušil širšo javnost; pohvalila sta ga celo veliki Karl Lagerfeld in rokovski zvezdnik Mick Jagger.

Ekskluzivna kolekcija za ženske

Njegova uniseks misija je bila dokazati, da lahko enake suknjiče, hlače in srajce prodaja dekletom in fantom. Izhajal je iz oblek, ki jih je v mladosti oblikoval zase, in uspelo mu je. Še danes je sam sebi najboljša muza. »Kreiram oblačila, ki so mi všeč,« pravi.

Vztrajanje pri kreiranju oblek »zase« ga je daleč pripeljalo. Kasneje je svojo modno filozofijo moral obrniti nekoliko bolj v žensko smer in oblikovati ekskluzivno kolekcijo za ženske. »Navsezadnje je moda pač ženskega spola,« je opravičil spremembo svoje univerzalne smeri. Njegova kolekcija večernih oblek za ženske je kajpak zelo donosna, na seznamu njegovih zvestih strank pa so se znašle zvezde, kot so Keira Knightley, Sofia Coppola in Dita von Teese