Tiskane izdaje
Prototip Googlovih elektronskih očal je bil še pred tremi leti videti kakor potapljaška maska, na katero je pripet mobitel. Toda tehnološki velikan iz Silikonske doline se močno trudi, da očala ne bi privlačila le obsedencev s pametnimi elektronskimi napravami, temveč tudi običajne ljudi.
Na začetku meseca je predstavil dva nova modela okvirjev za korekcijska in sončna očala, na katera je mogoče pripeti miniaturni računalnik z optičnim zaslončkom nad desno lečo. Računalnik omogoča pošiljanje in prejemanje sporočil, fotografiranje, snemanje in brskanje po internetu s pritiskom na gumb na ročki ali zgolj z glasovnim ukazom Ok glass.
Okvirje je Google oblikoval v sodelovanju z ameriško modno oblikovalko Diane von Fürstenberg, ki je že leta 2012 manekenke v svojih oblačilih na steze newyorškega modnega tedna poslala s prvim modelom njegovih pametnih očal na nosu. Pet parov okvirjev za korekcijska in osem parov za sončna očala iz kolekcije DVF Made for Glass bo prihodnji teden naprodaj na spletni strani Google Glass in v spletni prodajalni Net-a-Porter.
Očala z dioptrijskimi lečami bodo stala 1700 dolarjev, sončna malenkost manj. Različica očal za širšo potrošnjo naj bi na trg prišla konec tega leta, ameriški potrošniki pa jih lahko že kupijo za 1500 dolarjev. Na spletni strani Teardown so izračunali, da proizvodni stroški komponent miniaturnega računalnika, pripetega za okvir očal, stanejo zgolj 80 dolarjev, pri Googlu so njihov izračun seveda popljuvali.
Sodelovanje z ameriško modno oblikovalko pa ni prvi Googlov poskus razvoja stilsko bolj dovršenih pametnih očal. Marca je podjetje naznanilo podpis pogodbe z italijansko Luxottico, ki med drugim izdeluje okvirje za znamko Ray Ban, vendar bodo novi modeli na trgu šele prihodnje leto.
Pospešeni razvoj Googlovih očal v smeri širokega potrošniškega, celo modnega izdelka se je začel z imenovanjem oblikovalke Isabelle Olsson za vodjo projekta Explorer v skrivnostnem raziskovalnem laboratoriju Google X leta 2011. Januarja letos je ekipa, ki je upoštevala predloge okoli deset tisoč »raziskovalcev«, ki so za preizkus dobili prototip Googlovih očal, predstavila štiri modele okvirjev iz titana za očala z dioptrijo in dva za sončna očala, poleg njih pa še pet novih barv okvirjev, kar pomeni, da so pametna očala na voljo v 40 različnih kombinacijah. Model curved z debelejšimi zaobljenimi okvirji je primeren za bolj klasičen, elegantnejši videz, bold z debelimi kvadratastimi okvirji za sodobnejši videz. Thin so tanki pravokotni okvirji, split prav tako tanki okvirji zgolj na vrhnjem delu leč.
Google še vedno vabi kandidate, da preizkusijo delovanje očal in jih uporabijo po svoje. Napisati mu morajo elektronsko sporočilo s 50 vrsticami utemeljitve, kaj bi radi počeli z njimi, in ga s fotografijami ali kratkim predstavitvenim filmčkom poslati prek storitve google + ali twitterja. Natečaj je odprt le za polnoletne posameznike s stalnim prebivališčem v ZDA, vsak pa mora sam odšteti 1500 dolarjev za očala.
Na spletni strani Google Glass so že številni videi in fotografije, ki so jih posneli uporabniki Googlovih očal: od videa dekleta, ki je po prometni nesreči ostala paralizirana od rok navzdol in je z očali posnela vtise s kampiranja, mamic, ki so fotografirale svoj naraščaj, rekreativnih in ekstremnih tekačev, učitelja, ki je svoj razred popeljal na virtualno vodstvo po velikem hadronskem trkalniku, do poklicnega gasilca, ki razvija aplikacijo, ki bo poklicnim tovarišem omogočala hitrejše in varnejše ukrepanje.
Googlova očala in druge »pametne« domislice tehnoloških podjetij pa imajo tudi številne nasprotnike. Sarah Slocum, svetovalka za družbene medije in ena od »raziskovalk«, odgovorna za testiranje in promocijo Googlovih očal, je obiskovalcem gostinskega lokala v San Franciscu razkazovala delovanje očal, kar je nekatere goste vznejevoljilo. Eden ji je z glave zbil očala, ona pa je, namesto da bi se ustrašila, neljubi dogodek posnela. Napad na navdušence nad pametno elektroniko ni bil prvi te vrste v San Franciscu.
Vse več prebivalcev je jeznih na tehnološke velikane v bližnji Silikonski dolini, ki po njihovem mnenju »mesto ubijajo«. Zaradi podjetij, kot so Google, Airbnb, Twitter in Pinterest, so se močno podražile najemnine stanovanj v San Franciscu, povečal se je pritisk na poslovne prostore, avtobusi, ki uslužbence teh podjetij vsako jutro vozijo na delo, pa so do neznosnosti zgostili mestni promet.
Googlova očala so začele prepovedovati tudi restavracije in trgovine, ki se bojijo, da bi jih ljudje lahko uporabljali za nepooblaščeno snemanje. Oddelek za promet pri britanski vladi pa je že avgusta lani napovedal, da bo prepovedal uporabo teh očal med vožnjo, saj je ta nevarna. Če bo predlog zakona, ki vsebuje omenjeno prepoved, sprejet, bo policija voznike z Googlovimi očali obravnavala enako kot prekrškarje, ki med vožnjo uporabljajo mobitele: s 60 funti globe in tremi kazenskimi točkami.
Ne glede na trenuten toplo-hladen odnos do Googlovih pametnih očal je vodja Googlovega projekta Explorer Isabelle Olsson prepričana, da bodo ta v splošno uporabo pri vsakdanjih opravilih prišla v manj kot desetih letih.
Ali so zgolj dodaten korak v razvoju kiborške tehnologije, po kateri bi se informacije iz zunanjega sveta ob pomoči miniaturnih računalnikov in senzorskih naprav, vpetih v oblačila in modne dodatke, pretakale neposredno v možgane, po njenem ni verjetno. »Ekipo in mene bolj zanima, kaj lahko s to tehnologijo naredimo danes in v naslednjih letih. Lahko je špekulirati o prihodnosti, toda nikoli ni takšna, kakršno smo si predstavljali. Stari futuristični filmi so vedno nekoliko smešni.«
