Heinz Edelmann, nemški grafični oblikovalec v Galeriji Vžigalica

Heinz Edelmann je ustvaril Rumeno podmornico, animirani film, ki je slavil Beatle in ljubezen.

čet, 13.12.2012, 18:00

»Dizajn je bolj kompleksen od umetnosti. Obstajajo štiri vrednostne lestvice oblikovanja: dobro dobro, slabo dobro, dobro slabo in slabo slabo oblikovanje.«

V ljubljanski Galeriji Vžigalica so odprli razstavo legendarnega nemškega grafičnega oblikovalca in ilustratorja Heinza Edelmanna, katere predmet je dobro dobro grafično oblikovanje. Na ogled je 45 plakatov iz različnih obdobij oblikovalčevega več kot 40-letnega ustvarjanja, vključno s plakatom Rumena podmornica, ki ga je naredil za skupino The Beatles.

Heinz Edelmann (1934–2009) v evropskem prostoru velja za enega najpomembnejših oblikovalcev in ilustratorjev druge polovice 20. stoletja. Rodil se je na Češkoslovaškem kot Usti Nad Labem, končal študij na Akademiji likovnih umetnosti v Düsseldorfu in se na začetku kariere uveljavil zlasti kot oblikovalec gledaliških plakatov in oglasov.

Med drugim je bil redni ilustrator in oblikovalec naslovnic za mednarodno priznano nemško avantgardno revijo Twen ter ilustrator pri Frankfurter Allgemeine Zeitung. Že pri tridesetih letih je bil spoznan za enega najbolj nadarjenih grafičnih oblikovalcev v Evropi.

Odločilni trenutek v njegovi karieri predstavlja znamenita animirana psihedelična klasika Rumena podmornica iz leta 1968, ki jo je naredil za Beatle, kjer je sodeloval kot umetniški direktor, tipograf in soscenarist. Psihedelično oblikovanje je podobno kot popart uporabljalo pisane barve in divje vzorce, kar naj bi predstavljalo materializacijo občutkov, ki nastajajo pri jemanju drog, ki se je v tistem obdobju razumelo kot del hipijevske kulture, s svobodno ljubeznijo in »drugačnim« življenjem na čelu.

Da bi zanimanje za Beatle vzpodbudili pri mlajših najstnikih na ameriškem trgu, je televizijska postaja ABC posnela serijo kratkih animiranih filmov, ki so jih predvajali vsako soboto dopoldne. To so bili nezahtevni, a zelo priljubljeni filmčki, vendar skupini niso bili preveč všeč, saj jih je motilo, da jih Američani hočejo prikazati kot »preklete« Kremenčkove.

Leta 1967 je prišel čas za spremembo in nov izziv, predvsem ker so Beatli tedaj izdali nov album Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band. Zanj so si oblekli nove odrske kostume, ki so bili mešanica stare vojaške uniforme in indijskega tradicionalnega oblačila za moške, v pisanih barvah in lesketajočem se blagu. Pred tem je skupina posnela videospota za pesmi A Hard Day's Night ter Help! (1965) in po pogodbi bi morali posneti še tretjega, vendar so bili razočarani nad spotom za pesem Help!, ki je bil posnet kot risanka z živimi igralci. Odločili so se, da bi raje imeli v celoti animirano produkcijo.

Producent Al Brodax in umetniški direktor George Dunning sta doumela, da potrebujejo nekaj res izvirnega. Scenarij za Rumeno podmornico so napisali Lee Minoff, Al Brodax, Jack Mendelsohn in Erich Segal, ki so navdih za film našli v pesmih Beatlov, osrednje sporočilo filma pa je bilo All You Need is Love – vse, kar potrebuješ, je ljubezen.

Med listanjem revije Twen sta Al in George naletela na ilustracije Heinza Edelmanna in ga povabila na sestanek. Edelmann je za dobrodošlico narisal vsakega od članov skupine v novi uniformi in dobil posel. Čeprav je šlo za hipijevsko navdahnjen film, pa Edelmann ni bil pravi hipi. Omamljanje ga ni zanimalo, ker je imel preveč dela. Bil je miren in uvideven človek, vajen trdega dela, in ni skoparil s pohvalo, kadar je bilo treba pohvaliti. Medtem ko so drugi sodelavci Brodaxove produkcijske skupine šli zvečer v pivnico, je šel Edelmann risat.

Dolgometražni animirani film govori o prelepi mavrični deželi Pepperland, raju pod morjem, ki ga napadejo modri velikani, imenovani Blue Meanies, ki sovražijo glasbo, petje in cvetje ter deželo in njene prebivalce spremenijo v negibne kamne. Štirje Beatli se oboroženi s svojo glasbo pridružijo kapitanu Fredu v njegovi rumeni podmornici, da bi mu pomagali oživiti deželo.

Scenarij je spominjal na Vojno zvezd, le da so Jedije nadomestili Beatli, sila, s katero so se borili, pa je bila glasba. Člani skupine so bili glede filma, ki je predstavljal nekaj povsem novega v animaciji, sprva skeptični, potem pa jih je kakovost posnetega materiala prepričala, da so se v filmu tudi osebno pojavili v končnici filma, medtem ko so njihove glasove v njem imitirali najeti igralci.

Rumena podmornica je bil prvi dolgometražni britanski animirani film po Živalski farmi iz leta 1954 in je, čeprav je bil namenjen predvsem mlajši publiki, pritegnil tudi odrasle, kritiki pa so ga ocenili kot družbeni komentar šestdesetih let 20. stoletja. Čeprav Edelmann ni imel izkušenj z jemanjem drog in posledičnim haluciniranjem, je s svojim zapisom psihedelične rajske krajine sijajno ujel duha tedanje hipijevske kulture.

Bil je popolno nasprotje dotlej uveljavljeni Disneyjevi produkciji in je pokazal, česa vsega je sposobna animacija. Edelmann je upal, da mu bo uspeh podmornice prinesel nova naročila za animirane filme, vendar se to ni zgodilo. Ostal je grafični oblikovalec in delal predvsem v oglaševanju. Ko so ga leta 1999 povabili v Liverpool, da bi bil navzoč pri izdaji nove poštne znamke za 33 centov s podobo iz filma, se je ponorčeval, da si ni mislil, da bo največje delo svojega življenja opravil že pri triintridesetih.

Kot profesor in predavatelj je kasneje deloval na številnih umetniških šolah in univerzah v Nemčiji in na Nizozemskem, v zadnjih letih na Akademiji likovnih umetnosti v Stuttgartu. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugimi kulturpreis mesta Essen leta 1984 in masters series award SVA leta 2005.

Prijavi sovražni govor