Kava po italijansko

V Slovenskem etnografskem muzeju so včeraj odprli razstavo Stoletje italijanskega espressa iz zbirke Enrico Maltoni 1901–2011 & Trst – mesto kave.

Ko govorimo o Italiji in pojmih, ki jo definirajo, najprej pomislimo na kavo. Italijanske kulture si brez kave ne moremo predstavljati, saj je prva na lestvici italijanskega užitka, Italijani pa so znani kot prvaki med uživači. Potem šele pridejo moda, Benetke in antična arhitektura.

Italijani slovijo po tem, da znajo pripraviti najboljšo kavo na svetu, in to drži kot pribito. V čem je pravzaprav njihova skrivnost, kajti enaka kava kjerkoli drugje na svetu nikoli ni tako dobra kot prav v Italiji? Očitno se ključ skriva v kavnih avtomatih in njihovem vzdrževanju. Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju se osredotoča prav na to – tehnološko stran kave. To je namreč predstavitev aparatov za espresso iz zbirke Enrica Maltonija, ki odražajo stoletno zgodovino oznake Made in Italy, in zbirke predmetov ter listin, ki pričajo o bogati zgodovini trgovine s kavo v Trstu. Kot taka pričujoča razstava združuje umetnost, zgodovino, trgovino, gastronomijo, oblikovanje in gospodarstvo Italije.

V Slovenskem etnografskem muzeju je razstavljenih 26 modelov iz zbirke Enrica Maltonija, ki je strasten zbiralec italijanskih kavnih aparatov. Velik del primerkov je iz 50. let prejšnjega stoletja, ko je Giovanni Achille Gaggia, lastnik bara v Milanu, izdelal prvi aparat za espresso, ki je deloval na ročico – klasični kavni aparat Gaggia, iz katerega je prvič pritekel caffè crema, kar je staro ime za espresso; in prvi modeli podjetnika Luigija Bezzera iz leta 1901, ki so korenito spremenili tradicionalni način priprave kave po turško.

Med razstavljenimi primerki izstopajo: model Extra znamke Victoria Arduino iz leta 1910, model 900 znamke La San Marco iz leta 1925, modeli, ki so jih izdelali pomembni italijanski oblikovalci (Gio Ponti, Bruno Munari, Enzo Mari, brata Castiglioni in Marco Zanuso), zaradi katerih je oznaka Made in Italy postala sinonim za industrijsko oblikovanje.

Razstavo spremljajo: dva kratka filma – prvi je pregled najslavnejših odlomkov iz nekaterih italijanskih in svetovno znanih filmov, kot so Casablanca, Berač, Bilo je nekoč v Ameriki, Rim, Moji prijatelji..., na katerih se pojavlja espresso, drugi pa je dokumentarni film o zgodovini razstavljenih aparatov, o kateri pripoveduje zbiralec Enrico Maltoni, ki je aparatom vdihnil novo življenje; in monografija (ponatisnjena že tretjič) Espresso Made in Italy 1901–1962 o aparatih za espresso.

Razstavo dopolnjuje prostor, namenjen predstavitvi Trsta kot mesta kave, kjer tržaško združenje za kavo z izbranimi predmeti (kavne ročke, pražilec itd.) prikazuje razvoj uporabe in trgovino s kavo, s katero je Trst že v 19. stoletju oskrboval polovico evropskih dežel. Tako je postal eden izmed glavnih svetovnih trgov s kavo in s tem položil temelje svojemu kavnemu ugledu in prepoznavnosti.

Zgodovina kave v Trstu sega v čas ob koncu 18. stoletja, ko so trgovci iz pristanišč Otomanskega cesarstva oskrbovali prve tržaške prodajalne s kavo. V 19. stoletju je razvoj trgovine s prodajo kave (večinoma brazilskega izvora) strmo naraščal in leta 1891 je bilo ustanovljeno Združenje trgovcev s kavo, tretje tovrstno združenje v Evropi. V Trstu se je na desetine podjetij ukvarjalo s prodajo, zastopništvom, skladiščenjem in čiščenjem ter prevozom in praženjem kave. V Trstu so prvi odprli številne lokale, v katerih so stregli ta čarobni črni napitek.

Stoletja espressa še ni bilo na obzorju, a so bili postopki ekstrakcije že tedaj zelo dodelani. Danes je Trst cvetoče središče podjetniške dejavnosti, v kateri deluje okoli petdeset podjetij, povezanih s kavo. Težo kavnega sektorja v mestnem gospodarstvu dokazujejo tudi številne pražarne, ki so v zadnjih petdesetih letih ime mesta in njegovo vlogo v distribuciji in pripravi kave popeljale na vse konce sveta. Po mnenju najstrastnejših uživalcev kave namreč Trst še danes velja za svetovno prestolnico espressa.

Razstavo so pripravili Enrico Maltoni, zbiralec in lastnik zbirke Maltoni, tržaško združenje za kavo (Associazione Caffè Trieste) in agencija tržaškega okrožja za razvoj kavne industrije (Trieste Coffee Cluster). Razstava gostuje v Slovenskem etnografskem muzeju v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji in Veleposlaništvom Italije v Sloveniji, odprta pa bo do 4. septembra 2011.

Kavni aparat kot nebotičnik

Zgodba o kavi po italijansko pa ni le zgodba o stoletju uživanja kave, je tudi začetek ene najbolj kultnih oblikovalskih zgodb z naslovom Made in Italy. Preveč ambiciozno bi bilo reči, da je prav kava spodbudila vzpon in razvoj Italije kot oblikovalske velesile 20. stoletja, je pa zelo gotovo, da brez pospeška, ki ga sleherniku ob začetku delovnega dne da odlična kava, bržčas tudi sijajne italijanske zgodovine o industrijskem oblikovanju ne bi bilo.

In pospešek je ravno tista beseda, s katero velja začeti italijansko oblikovalsko metamorfozo. Pospešek je ključna beseda zanimivega sloga v umetnostni zgodovini, ki se je rodil v prvem desetletju 20. stoletja in sliši na ime futurizem. Natančneje, futuristično gibanje in estetiko je javno prvi opredelil italijanski pisatelj Filippo Tommaso Marinetti, ki je 5. februarja 1909 v italijanskem časniku Gazzetta dell' Emilia ter nato 20. februarja še v francoskem dnevniku Figaro objavil svoj futuristični manifest: »Mi nočemo biti del preteklosti, mi smo mladi in močni futuristi.«

Marinettijev Manifest je vseboval vse ključne ideje futurističnega gibanja, ki so slavile pospeške v vseh pojavnih oblikah: prelom s tradicionalno kulturo in estetiko ter proslavljanje tehnike, kamor sodi tudi sodobnejši način priprave kave.

Italijanski futuristi pod Marinettijevim pokroviteljstvom so bili v Evropi najbolj jasni in drzni pri oblikovanju nove vizije oblikovanja za 20. stoletje, ki je v vsakdanje življenje prinesla tehnologijo in dinamiko mestnega življenja. Zavračali so kulturno dediščino in sprejeli nova načela modernistične estetike, ki so zagovarjala triumf strojev nad naravo.

Futuristična simbola sta postala letalo in dirkalni avtomobil kot nova arhetipa modernega sveta. V takšnem slogu so futuristi poskusili oblikovati tudi vse druge predmete – kavni aparat, ki že po osnovni obliki spominja na nebotičnik, je bil za filozofijo hitrosti in mestne dinamike kot naročen, da o njegovi dinamični funkciji, ki je brez primere v svetu oblikovanja, niti ne izgubljamo besed.