»Za božič vsi hočejo imeti novo punčko. Letos je to Madonna.« Tako je leta 1985 pisalo v časopisu Los Angeles Times. Kdo je ta punčka, ki je preživela že 25 božičev, nam ni treba več ugibati.
V vesolju pop zvezdništva je dosegla vse. Čeprav ima večina kritikov njene pesmi za preproste in dolgočasne, je letos na lestvici Billboardovih vročih 100, po številu hitov, ki so se uvrstili med prvih deset najbolj poslušanih v zgodovini, prehitela Elvisa Presleyja. Marca letos so njeno ime zapisali v kultno institucijo Rock and Roll Hall of Fame. Nekoč je v televizijskem intervjuju kot petindvajsetletno dekle povedala, da je njen cilj vladati svetu. Prodala je več kot 200 milijonov plošč, v Guinnessovi knjigi rekordov so jo opredelili kot najuspešnejšo žensko izvajalko v zgodovini pop glasbe.
Njen preživitveni nagon je tako natančno uglašen kot netopirjev sonar, v knjigi Madonna, Intimna biografija, razkriva J. Randy Taraborrelli. Na začetku kariere v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je vedno poskrbela, da so bili vsi mediji zasičeni z njeno podobo. Z veseljem je nastopala v vsaki televizijski oddaji, na naslovnicah revij, v videospotih, kjer koli je bilo pač treba. Vedno je bila na voljo, prodala je zadnji milimeter svojega telesa in osebnosti. Ničesar si ni bolj želela kot to, da bi bila slavna. Lahko bi se že zdavnaj »upokojila«, vendar - kaj bi glasbeni svet brez mene, pravi. Da bi ostala »v trendu«, neverjetno gara. Če ne bi kot petletna deklica izgubila mame, ki je umrla za rakom, se morebiti ne bi tako gnala, je dejala: »Hočem pozornost, hočem, da me vsi na svetu ljubijo.«
Več v Kultu.