Željko Purgar, Kult
Te dni poteka v Dohi Qatar Motor Show, avtomobilska sejemska prireditev, usmerjena povsem drugam, kamor zadnja leta »vozijo« največje tovrstne avtomobilske prireditve v globalnem merilu. Zato, ker je modno, morda tudi zato, ker je pametno na tem področju oplojevati denar, pridobljen s poglavitnim virom večanja človeškega ogljičnega odtisa, se sicer te dni v mestu ob Perzijskem zalivu vrstijo okrogle mize in predavanja o različnih vrstah mobilnosti prihodnosti, ki naj bi temeljile na alternativnih energetskih virih. A na kakšne avtomobile v Katarju in širše v arabskem svetu, seveda tistem bogatem, še vedno najbolj stavijo, odkrivajo avtomobili, postavljeni na ogled na razstavnih prostorih. O kupni moči in okusu kupcev, ki jim katarski avtomobilski sejem mami denar z bančnih računov, zgovorno govori ena izmed sejemskih novosti v glavnem mestu Katarja, tako imenovana premierna predstavitev.
Bugatti je namreč predstavil najnovejšo izpeljanko bugatti veyrona 16.4 grand sport, ki naj bi bil najhitrejši in najbolj luksuzen kabriolet na svetu. Zanj so izbrali najbolj priljubljeno barvno kombinacijo Ettora Bugattija. Grand sport, za katerega zahtevajo 1,58 milijona evrov, je namreč rumeno-črn. V notranjosti izstopajo sedeži v prestižnem rumenem usnju s črnimi šivi. Enako so izdelani oziroma prevlečeni tudi armaturna plošča, volanski obroč in prestavna ročica. Sredinska konzola je iz črnih ogljikovih vlaken. Najhitrejši avtomobil z odstranljivo streho doseže največjo hitrost 407 km/h, a le če je pokrit. Če se voznik odloči, da bo ob ekstremni hitrosti užival še v pišu vetra oziroma v pogledu na prekrasno zvezdnato nebo nad puščavo, posejano z najverjetneje njegovimi naftnimi vrtinami, je največja hitrost omejena na 350 km/h.
Potem ko so junija lani zaključili izdelavo 300 veyronov, novodobnih Bugattijevih super avtomobilov, vključno z zmogljivejšo izpeljanko super sport, se ta neverjetna avtomobilska zgodba za čas, v katerem živimo, nadaljuje z različico z zložljivo oziroma odstranljivo streho. Tudi bugatti veyron grand sport 16.4 izdelujejo ročno na sedežu družbe v francoskem Molsheimu. Izdelali naj bi jih 150. Vnaprej so jih prodali 45. Za tiste, ki jih na računu tišči vsaj 1,4 milijona evrov, brez davkov in stroškov dostave, je torej na voljo še 105 avtomobilov veyron grand sport 16.4. Seveda je lahko vsak od njih izdelan po najbolj nevsakdanjih željah in merilih.
Različica, postavljena na ogled v Dohi, je v bistvu ne posebej navdušujoč zajeten skupek ekstremnih tehničnih rešitev in neizvirnih prestižnih materialov, kot so usnje in ogljikova vlakna. Do kje seže nečimrnost tistih, ki si lahko privoščijo takšen avtomobil, mnogo bolj zgovorno odkriva že lani predstavljena posebna izvedba novodobnega alzaškega grand sporta.
Bugatti veyron grand sport l'or blanc je nastal v sodelovanju z ekskluzivnim izdelovalcem porcelana Königliche Porzellan Manufaktur iz Berlina, družbo z 250-letno tradicijo, v kateri dela 170 izjemnih mojstrov izdelave in oblikovanja porcelana. Tako je nastal najhitrejši avtomobil na svetu z elementi iz porcelana zunaj in znotraj.
Izziv je bil mnogo večji in zahtevnejši za berlinsko družbo kot za Bugatti. Deli iz porcelana, kot so na primer vrh pokrova posode za gorivo, ploščica oznake, deli okrog pokrova motorja in še kaj bi se našlo, so namreč na avtomobilu ekstremnih zmogljivosti izpostavljeni zelo neugodnim tresljajem, spreminjajočim se frekvencam in veliki temperaturni razliki. Zato je bilo treba izdelati porcelan, ki bo vse to zdržal. A ne le ob preizkušanju. Porcelan mora biti trajno obstojen, saj avtomobil, kot je bugatti, praviloma ne roma med staro šaro. Ob morebitnem trku se porcelan tudi ne sme lomiti ali drobiti v delce, ki bi bili nevarni za potnike.
Torej ta, ki se odloči, da bo rajši kot z dirkaško kombinacijo usnja in ogljikovih vlaken sedel obkrožen z elementi iz porcelana, je lahko povsem miren. Ne grozi mu nobena večja nevarnost kot ob vožnji z izvirnim novodobnim Bugattijevim roadsterjem. Za hrbtom mu tako hrumi 16-valjnik z delovno prostornino 7993 kubičnih centimetrov, z največjo močjo 736 kW (1001 KM) pri 6000 vrtljajih na minuto in največjim navorom 1250 Nm med 2200 in 5500 vrtljaji na minuto.
Najhitrejši drveči porcelan na cesti, hitrejše so le skodelice kave na tirih v Aziji in v prestižnih potniških razredih v zraku, ob pomoči sedemstopenjskega menjalnika DSG pospeši iz mirovanja do 100 km/h v 2,7 s, do 200 km/h v 7,3 s in do 300 km/h v 16,7 s. Glede na povprečno porabo goriva 24,9 litra na 100 kilometrov izpusti v povprečju v ozračje 596 g ogljikovega dioksida. V mestu znaša vrednost celo 999 gramov. Kaj to pomeni, je najlažje doumeti ob podatku, da povprečen izpust ogljikovega dioksida avtomobilov na slovenskih cestah znaša 150 g/km.
Je pač tako, da če želiš imeti na predelni steni med potniškim prostorom in motorjem, za naslonom za roke, reprodukcijo Rembrant-Bugattijevega slončka na plošči iz belega porcelana, moraš nekaj žrtvovati, pa čeprav okolje. A kljub vsemu zagotovo toliko vsakdanjih in tudi najbolj varčnih avtomobilov, kolikor jih je mogoče kupiti za denar, ki ga zahtevajo za najhitrejši cestni roadster, oplemeniten s porcelanom, izpusti v ozračje neprimerljivo več toplogrednih plinov. Tudi zato, ker so več na cesti, bugatti pa bo najverjetneje bolj ali manj postavljen le na ogled.
Kakorkoli, bugatti veyron grand sport l'or blanc je dokaz, da se vse, česar se veliki Volkswagen loti, spremeni v poslovno vzdržno, če že ne dobičkonosno početje. Tudi če gre za izdelavo avtomobilov, za katere je treba odšteti več kot poldrugi milijon evrov. Morda bo avtomobilsko belo zlato čez desetletja postavljeno v katerega izmed muzejev svetovne revolucije kot dokaz, kaj vse je moralo priti na vsakdanje ceste, da je obubožanim množicam dokončno počil film. Kljub temu pa je bugatti veyron grand sport l'or blanc vreden pozornosti. To je pač ena tistih stvaritev sodobne avtomobilske industrije, ki nikogar ne pusti neprizadetega.