Tiskane izdaje
Dinastija ni bila vrhunski umetniški izdelek in ona ne igralka, ki bi žela hvalo na račun svoje igre, vendar v St. Tropezu, kjer ima eno od svojih štirih hiš, »italijanske in iranske dame« še vedno vzklikajo za njo: »Oh, saj to je Alexis! Alexis je! Lahko dobim vaš avtogram?« Včeraj je bila Joan Collins stara osemdeset let, a je skoraj četrt stoletja zatem, ko je slavna limonada izginila s televizijskih zaslonov, še vedno prepoznavna takšna, kakršna se je vtisnila v spomin z vlogo menda ene najbolj slavnih negativk v filmski zgodovini.
Britanska kraljica je oboževala Dinastijo. »Ste me sovražili?« jo je vprašala v Londonu rojena igralka, ko sta se spoznali. »Ne, draga, vsi smo te ljubili,« ji je blagohotno odvrnila kraljica. Vendar ženski, ki je pri osemdesetih letih še vedno polna energije in nima časa za upokojitev, dneva ne bi pokvarila niti, če bi povedala kaj pikrega. Da ima »dober mentalni metabolizem«, je Collinsova izjavila nekoč, in da zaradi tega hitro pozabi na vse slabo, kar prebere o sebi. In da lahko zato o sebi reče le, da je srečen človek.
Na svoji igralski poti, dolgi 70 let, ji res niso prav pogosto laskali, pa čeprav je na odrske deske stopila že pri devetih letih. »Videz mi je pomagal pri karieri, vendar jo je tudi zaviral. Delo sem vedno opravila dobro, a nihče ni videl onkraj moje seksualnosti,« je nekoč potožila zvezdnica, ki je zaslovela bolj zaradi videza in življenjskega sloga kakor zaradi nepozabnih filmskih vlog.
Pri osemnajstih letih jo je skupina britanskih fotografov razglasila za najlepšo Britanko. Njen oče je to komentiral z besedami: »Osupel sem. Je čedna, ni pa lepa.« Težko mu je ugodila, a se je zaradi njega naučila verjeti vase: »Vedno je govoril, da nihče ne bo zate naredil nič in da si vreden le toliko, kolikor lahko narediš sam zase.«
Ona, ki je v mladosti oklevala med tem, ali bi postala pisateljica, modna oblikovalka ali igralka, se je znašla, kakor se je. »Pokažite mi človeka, ki nikoli ni naredil napake, in pokazala vam bom tistega, ki ni dosegel veliko,« je izjavila desetletja zatem, ko je bila finančno tako na psu, da je v New Yorku poskušala zaprositi za socialno pomoč, a je v sramu pobegnila, ker jo je socialna delavka prepoznala.
Stara je bila skoraj 50 let in nihče ni hotel več slišati zanjo. Razen Aarona Spellinga, ki jo je opazil v filmih The Stud ter The Bitch, ki sta bila za nekatere že na samem robu pornografije. Ko sta vlogo Alexis zavrnili Sophia Loren in Elizabeth Taylor, jo je ponudil Joan Collins ali »Elizabeth Taylor za revne moške«, kakor so ji pravili, ker je nastopala v »tretjerazrednih filmih«.
»Dinastija mi je dala možnost, da sem prevzela nadzor nad svojo kariero, namesto da sem hodila naokoli kakor knjiga iz knjižnice, ki čaka, kdaj jo bodo komu posodili,« je slikovito opisala prva tri desetletja svoje kariere, ko je bila le zaposlena studijska igralka. Z Dinastijo je namreč služila tako dobro, da se je v zadnji sezoni pojavljala le v vsakem drugem nadaljevanju, ker si je producenti pogosteje niso mogli privoščiti. Končno je imela dovolj denarja, da je lahko kakšno delo tudi zavrnila.
Moških ni prav pogosto. Prvega moža, Maxwella Reeda, je spoznala pri osemnajstih letih. Z njim se je poročila, potem ko jo je na prvem zmenku opil in jo posilil, ter z njim pretrgala stike, ko jo je hotel prodati arabskemu šejku. »Vsaj dobro ceno je postavil,« se je norčevala pozneje. Mož številka dve, Anthony Newley, ji je že na začetku povedal, da ni ustvarjen za zvestobo. Stara trideset let mu ni verjela. Osem let zakona in dva otroka pozneje je imela več kot dovolj trdnih dokazov, da je mislil resno.
Ločila se je zaradi varanja. Ronald Kass, mož za njeno četrto desetletje, je imel težave z alkoholom in drogami. Po dvanajstih letih zakona in enem otroku je prišel čas za slovo in moža številka štiri. Dvanajst let mlajši Šved Peter Holm ji je obljubljal, da bo skrbel zanjo in njene finance. Njen denar je zapravljal resnično vestno. Stara skoraj 54 let se je od njega ločila le dve leti po poroki in na sodišču dokazovala, da ni upravičen do 80.000 dolarjev preživnine na mesec, kolikor jih je terjal. Sodnik se je strinjal z njo. Za moža številka pet, 32 let mlajšega Percyja Gibsona, po enajstih letih zakona pravi, da je »popolni partner«.
»Seks je čedalje boljši, starejši ko si, in v zakonu z 48-letnim Latinoameričanom zagotovo ne bom živela v celibatu,« je izjavila nedavno. Nekoč je v seksu uživala tako, da so ji rekli kar »odprta Britanija«. »Nobeno dekle ne bi smelo biti v zvezi z moškim, ki je poročen z drugo,« je razočarano ugotovila, ko se je po prvi ločitvi zapletla s poročenim Georgeem Englandom. Medtem ko je njej obljubljal, da se bo ločil, je njegova žena tretjič zanosila. Hitro si je opomogla in začela »drugače« gledati na svet. Leta 1984 se je po tretji ločitvi popravila: »Uživam v varanju ... da se na neki način maščujem za to, ker moj mož ni bil zvest.« Pozneje je kljub vsemu trdila, da je bilo 99 odstotkov tistega, kar so govorili o njej, natolcevanje in da ni skočila prav v vsako posteljo, ki jo je ugledala na obzorju.
Nekdanja zaročenka Warrena Beattyja se je tako potožila, da je ljudje ne razumejo. Da so zato, ker je imela vedno rada življenje, zabave, potovanja in moške, spregledali njen drugi obraz. Materinskega, na primer, čeprav je v njenih najbolj razuzdanih letih sloves seksualne dive njena otroka Taro in Alexandra obremenjeval tako, da sta po ločitvi staršev za dve leti ostala pri očetu. Katyana, rojena v tretjem zakonu, je bila z mamo srečna, vendar ni imela sreče. Pri osmih letih jo je zbil avto.
»Brez nje ta otrok ne bi nikoli preživel,« je pozneje razlagal družinski prijatelj, kako je Collinsova vsako jutro prišla v bolnišnico ob šestih in odšla opolnoči, vmes pa nadirala osebje in odpuščala ter najemala zdravnike. Hčerko je masirala, jo gladila s peresi in svilo, se z njo pogovarjala in ji pela, ji prinašala dišave, da jih je lahko vonjala, in naredila vse, kar so ji svetovali, da bi stimulirala njene možgane in bi se prebudila iz kome. Po mnenju zdravnikov je imela deklica 40 odstotkov možnosti za preživetje. Iz kome se je zbudila. Obstaja verjetnost, da bo ostala gluhonema in slepa, je takrat slišala Collinsova. Katyana si je povsem opomogla in danes živi običajno življenje.
To pa nikoli ni bilo pisano na kožo Joan Collins. Pri petdesetih letih je gola pozirala za Playboy in pri šestdesetih povedala: »Ne skrbi me za moj videz. Skrbi me, da bom izgubila energijo, dobila artritis ali raka, oglušela.« Še danes vztraja, da je vse na njej naravno. Da so ji botoks vbrizgali le enkrat, v čelo, in da je tako »hudičevo peklo«, da tega ne bi ponovila nikoli več. Skalpela plastičnega kirurga da njeno telo ni videlo nikoli, ker da je vse, kar na njej ugleda oko, rezultat skrbne nege kože, telovadbe in diet.
Desetletja je stradala, ker so ji nenehno ponavljali, da je predebela za igralko. Zdaj lahko naposled uživa v hrani, ker filmskih vlog skorajda ne more več dobiti, čeprav še vedno stoji na odrskih deskah, nastopa v reklamah, kreira svoje obleke in piše kolumne, avtobiografije in sodobne priročnike za kakršno koli že življenje. Njen pogled na lastno preteklost je danes precej zamegljen, zelo jasno pa vidi današnjo mladino, ki da je izgubila vsak kompas, in ima kaj povedati čez vsako svojo mlado kolegico. Vendar je prednost biti seksi Alexis Carrington Colby v tem, da te nihče ne jemlje dovolj resno, da bi se lahko komu zameril.
