Nekoga moraš imeti rad

Ne le izobrazba, tudi domače živali so naložba za prihodnost.

Objavljeno
11. december 2011 10.05
Posodobljeno
11. december 2011 10.13
Irena Duša
Irena Duša
A vaša je pa kraševka?
Polona, lastnica mopsa


Tale štorija se začne z otroško potrebo po nekom, ki te mora imeti rad. In laja. Po letih teženja, da »hočem imeti kužka«, in sveti obljubi, da bo mladoletni lastnik sam, čisto sam skrbel za zverino, starši včasih padejo na finto. Nekaj je na mladičih, ne le pasjih, ampak tudi človeških, da se jim je težko upreti, sploh kadar milo gledajo in zraven tiho cvilijo. Zato pa ima vsako drugo stanovanje polulane tepihe, spraskana vrata in obgrizenega poštarja. Ljudje se pač radi premislimo, mlajši ko smo, večkrat se nam to zgodi, in po nekako dveh tednih starši ugotovijo, da so nasankali na vseh nivojih. Vstajati morajo še bolj zgodaj, poleg otrok jih zdaj ne uboga še cucek in njihove denarnice so ob rednih obiskih na veterini še bolj prazne, kot bi bile sicer.

Ampak – vsaka medalja ima dve plati. Starši čez nekaj časa tako odkrijejo večerno druženje s sosedi. Tam nekje okrog osme, devete ure začnejo skozi vhodna vrata kapljati lastniki v spremstvu svojih štirinožnih naprav za kakanje. Združeni v tarnanju nad neobvladljivim potomstvom in hišnimi ljubljenčki kmalu ugotovijo, da tole vseeno ni tako slabo. Neverjetno, kaj vse uredijo v tiste pol ure, ko skupaj tavajo med bloki. Zmenijo se, da bodo zamenjali vhodna vrata, rešijo večno vprašanje parkirnih prostorov, ugotovijo, kateri frizer je najboljši in najcenejši, organizirajo čistilno akcijo in piknik. Vse to brez ene same seje hišnega sveta, če to ni vrhunsko! Ampak žal si mimogrede povejo tudi kaj malo manj ugodnega. Mama Anka, recimo, omeni, da je njena Špelca pisala angleščino pet, medtem ko tati Rudi pojma nima, da je imela njegova Lina kakšno kontrolko. Ga pač ni hotela vznemirjati, saj ima ubogi Rudi že tako dovolj skrbi. Marsikaj se izve takole mimogrede.

In potem je nekaj časa kar zoprno. Vse dokler otroci toliko ne zrastejo, da tudi sami odkrijejo radosti večernega skrivanja. Vse polno je zabavnih reči, pa jih ne bom zdaj naštevala, ki se jih da zvečer početi zunaj. Ker imajo starši za odgovornost veliko več posluha kot za zabavo, pride pes v tem primeru še kako prav. Zato kar pridno težite, čim prej, tem bolje. Ne le izobrazba, tudi domače živali so namreč naložba za prihodnost.