Tiskane izdaje
Nekaj desetletij preden je legendarni atletski trener Bill Bowerman na zahodu ZDA uvedel pojem džoging in skupaj s svojim varovancem Philom Knightom ustanovil podjetje Blue Ribbon Sports – pozneje sta ga poimenovala po grški boginji zmage Nike –, se je na vzhodnem delu Združenih držav začela zgodba o znamki New Balance.
Že leta 1906 je angleški priseljenec Jerlon M. Byrd v Bostonu ustanovil New Balance Arch Support Company. Na začetku se je ukvarjal z izdelavo ortopedskih vložkov, s katerimi je izboljševal udobnost čevljev. Njegov prvi izdelek je bil fleksibilni vložek, ki je stopalnemu loku ponudil dodatno oporo. Byrd je idejo o učinkoviti opori stopalu dobil z opazovanjem piščancev.
Navdušile so ga predvsem njihove noge oziroma njihov tritočkovni sistem, ki jim je omogočal optimalno stabilnost. Pravzaprav so piščanci tudi navdih za ime New Balance, nekakšno novo ravnotežje, ki so ga uporabnikom omogočali njegovi izdelki. Prvih dvajset let je bil solist, potem pa je moči združil s trgovskim potnikom Arthurjem Hallom, ki je kmalu postal partner v podjetju. Hall je predlagal, da bi se osredotočili na čevlje za ljudi, ki svoje delo v glavnem opravljajo stoje. V sredini tridesetih let so začeli izdelovati tudi posebne ortopedske čevlje, na katere so prisegali atleti in predvsem igralci bejzbola.
Sredi petdesetih je Hall svoj delež v podjetju prodal hčerki Eleanor in njenemu soprogu Paulu Kiddu. Prav po zaslugi zakoncev Kidd se je New Balance iz ortopedske znamke prelevil v športno. Leta 1960 sta na trg poslala športne čevlje Trackster, ki so se v zgodovino zapisali kot prvi tekaški copati. Odlikovali so jih podplat z dokaj grobim profilom, ki je omogočal odličen oprijem na različnih podlagah, pa tudi trpežna izdelava in seveda udobje, ki je bilo tako in tako značilno za izdelke New Balance. Zelo pomembna značilnost teh čevljev je bila tudi, da jih niso izdelovali samo v različnih dolžinah, temveč so ponujali tudi različne širine.
Zakonca Kidd sta bila ena izmed tistih srečnežev, za katere pravimo, da so se ob pravem času znašli na pravem mestu. Boston je bil namreč v šestdesetih letih eden izmed glavnih tekaških centrov na vzhodni obali. Tako je model Trackster postal neuradni copat znamenitih šol in univerz. V te copate so bili obuti športniki na znamenitem inštitutu MIT, na Harvardu, Boston University ...
V tistem času so se v glavnem posvečali izdelovanju čevljev, trženje in prodaja pa sta potekala bolj po domače. Še največ reklame so bili deležni prek ustnega izročila zadovoljnih uporabnikov. Prelomnica se je zgodila leta 1972, ko je Jim Davis na dan bostonskega maratona za sto tisoč dolarjev kupil podjetje. Davis, sicer kemik in biolog, je bil takrat star osemindvajset let, a kljub mladosti je imel pred očmi jasno vizijo znamke.
Niti malo ga ni motilo, da je bilo v New Balanceu zaposlenih le šest ljudi, ki so vsak dan izdelali trideset parov copat. Bolj ga je navduševal podatek, da je bilo povpraševanje občutno večje od ponudbe in da je bilo copate v glavnem možno kupiti le po naročilu, čakalna vrsta pa je bila precej dolga. Jim Davis in njegova žena Anne sta se takrat odločila, da bosta podjetje postavila na nove temelje, a hkrati sta se zavezala, da bosta ohranila vse njegove osnovne vrednote.
New Balance je tudi pod njunim vodstovm moral ostati znan po udobnih copatih, ki so primerni prav za vsako stopalo. Že v sredini sedemdesetih let se je začela ustvarjati posebna povezava med zaposlenimi v podjetju in njihovimi strankami. In prav takrat se je začel globalni razcvet copat z zaščitnim znakom v obliki črke N. Vsako leto so na trg poslali kakšen nov model. V tem pogledu je bil posebnež model 320. Prav te copate je imel namreč obute Tom Fleming, ko je leta 1975 zmagal na bostonskem maratonu.
New Balance se je zelo dolgo upiral selitvi proizvodnje na Kitajsko in v druge azijske države. Še v sredini devetdesetih let so skoraj tri četrtine copat izdelali v ZDA. Pozneje so morali zaradi racionalizacije stroškov in predvsem zaradi konkurentov, ki so s pridom izkoriščali ceneno azijsko delovno silo, slediti zgledu, ki so ga v resnici prezirali. A kljub temu še vedno nekatere modele izdelujejo izključno v ZDA in jih ponosno opremijo z napisom Made in USA.
Nekaj modelov pa izdelujejo tudi v angleški tovarni v Flimbyju v Cumbriji. Tam vsak teden nastane skoraj trideset tisoč parov, ki nosijo napis Made in England, nekateri pa so okrašeni tudi z britanskim Union Jackom. New Balance je še vedno eden od redkih proizvajalcev, ki ponuja različne širine športnih copat. Še vedno slovijo po izjemno kvalitetnih izdelkih z dolgim rokom trajanja.
Predvsem pa new balance niso le športne superge, temveč tudi urbani modni dodatek. Izdelujejo jih v neštetih barvnih različicah, na voljo pa so v različnih materialih. Američani jih nosijo na kavbojke. Italijani, Francozi in Španci jih kombinirajo tudi z bolj formalnimi oblačili. Japonci obožujejo zlasti živobarvne modele, ki jih najraje nosijo na rahlo zavihane dolge hlače ...
