Tiskane izdaje
Raca je živorumene barve, prav takšna, s katero se v banji radi igrajo majhni otroci, le veliko večja. Prijazna napihljiva skulptura je prišla pozdravit začetek avstralskega umetniškega festivala, šestintridesetega po vrsti, ki bo v Sydneyju potekal do 27. januarja (z mednarodno udeležbo 750 umetnikov iz sedemnajstih držav). Festival je namenjen tako »visoki« umetnosti kot performansu in zabavi za najširši krog obiskovalcev.
Napihljiva gumijasta raca je stvaritev nizozemskega umetnika Florentijna Hofmana iz Rotterdama, ki se je proslavil kot avtor orjaških skulptur, ki pa niso njegove avtorske stvaritve, temveč so večinoma zelo povečani predmeti iz vsakdanjega življenja, izdelki množične proizvodnje, kot so denimo igrače. Raca, ki je priplula v Sydney, meri 10 krat 11 krat 13 metrov, vendar ni največja; največja je bila tista, ki je v dolžino merila 26 metrov in se je šopirila v pristanišču St. Nazaire v zahodni Franciji.
Za orjaške skulpture se je odločil zavestno, saj velikost vedno naredi vtis. Če je veliko tudi duhovito, pa je to zmagovalna kombinacija. Leta 2007 je rumena orjaška raca prvič zaplula po francoski reki Loari in od takrat je nenehno na poti; Japonska, Brazilija, Nemčija, Nova Zelandija, Avstralija ..., povsod jo ljudje sprejmejo z navdušenjem.
Hofmanova raca je nekakšna zdravilka, ki pluje iz pristanišča v pristanišče, da bi osrečevala ljudi – zanjo ni meja, ne političnih ne kakšnih drugih, njena naloga je, da zmanjšuje napetosti v glavah in tako pomaga k ustvarjanju boljšega razpoloženja in počutja, kjerkoli se pojavi.
»Moja gumijasta raca je mehka, prijazna in primerna za vse starosti,« pravi. Z njo se lahko identificirajo tako otroci, ki se z njeno manjšo sorodnico igrajo v kadi, kot njihovi starši, ki jih spominja na otroštvo. Hofmanova orjaška raca je nekaj takšnega kot rumeni smeško, ki ga radi dodamo v sporočila prijateljem – vsakemu polepša dan.
Florentijn Hofman ni običajen galerijski umetnik; umetnost, če svojim skulpturam sploh lahko tako reče, mora biti intrigantna, vznemirljiva, nekoliko provokativna ter, kot je danes moderno, interaktivna. Umetnost mora vzpodbujati druženje, čudenje, povezovanje in rumeni orjakinji to odlično uspeva. Umetnost je igra in za nizozemskega umetnika je igrišče ves svet.
Raca je le njegov najuspešnejši »igralni« projekt, sicer pa v njegovi igralnici najdemo tudi orjaške zajčke, pse, medveda, leva, krokarja, pujsa, žabo, opico, podgano in druge skulpture, večinoma živalske. Narejene so iz različnih materialov: plastike, kovine, gume, lesa, slame ... »Za umetniško skulpturo je primeren prav vsak material,« pravi Hofman.
Hofmanove skulpture pa niso povezane zgolj z njegovo ljubeznijo do igre; pogosto ga prireditelji najamejo, da ustvari skulpturo, ki bo povezana z njihovim dogodkom. Tako je denimo za glasbeni festival v mestu Schiermonnikoog ob Severnem morju iz desk stesal tri koncertne klavirje in jih prevrnil po tamkajšnji peščeni obali, obiskovalci pa so jih izrabili namesto tradicionalnih klopi, za počitek ali mirno zatočišče, kjer lahko v miru poješ sendvič. Odzivi ljudi ga zelo zanimajo, pravzaprav so ključni moment njegovega dela, in nasmejani obrazi mu povedo veliko.
Seveda pa vse ni tako igrivo, kot je videti na prvi pogled. Hofman pravi, da je njegova »umetnost« večinoma precej trdo delo, saj je vsaka skulptura zahteven gradbeni projekt. Med produkcijsko najbolj zapletenimi projekti je bila denimo velikanska ležeča podgana iz slame, ki jo je s sodelavci postavil v kraju Nieuwerkerk na Nizozemskem, v tehniki, ki jo Nizozemci sicer uporabljajo za gradnjo slamnatih streh. Seveda se podgana tam ni znašla po naključju; šlo je za humorno upodobitev »velikega problema«, s katerim se spopadajo krajani Nieuwerkerka – podgane jim namreč uničujejo nasipe in kanale.
Njegove skulpture pripovedujejo. Ena takšnih angažiranih skulptur je orjaški medved z blazino pod »roko«, ki ga je lani postavil v četrti Staalmanplein v Amsterdamu. Robusten, enajst metrov visoki rjavi medved stoji razkoračenih nog – »ker morajo prebivalci te četrti trdno stati na nogah«, je povedal Hofman. Medvedu je pod prednjo desno šapo porinil blazino, ker je duhovito in bolj pritegne, pa še mimogrede opozoriš meščane, da je počitek pomemben, če hočeš dobro delati. Medved je očetovska figura, nekakšen pater familias, ščiti in zabava.
