Sodobna arhitektura

Javna knjižnica v Birminghamu, delo nizozemske arhitektke Francine Houben oziroma biroja Mecanoo

Objavljeno
17. marec 2016 15.44
Smilja Štravs
Smilja Štravs
Največja evropska javna knjižnica, delo nizozemske arhitektke Francine Houben oziroma biroja Mecanoo, stoji v Birminghamu. Z njo je mestni svet pred tremi leti nadomestil nekdanjo mestno knjižnico v modernistični betonski stavbi iz sredine sedemdesetih let 20. stoletja. Nova knjižnica je v dinamični desetnadstropni stavbi, ki sledi temeljni formi kroga. Knjižnica je bila leta 2014 nominirana za mednarodno arhitekturno nagrado RIBA Stirling Prize. Arhitektka pa jo je označila za palačo ljudstva, naklonjeno ljudem, in ne le knjigam. »Knjižnice niso samo za intelektualce, knjižnice so za vse,« pravi.

Arhitektura knjižnic je področje, ki se mu je Francine Houben še posebej posvetila, saj meni, da so knjižnice kot zbiralke in posredovalke učenosti najpomembnejše javne zgradbe, katerih smoter v družbi je lahko primerljiv le še s katedralami pred stoletji.

Pred poslopjem knjižnice se nahaja največji javni trg v središču Birminghama, ki je s tem projektom dobil novo vlogo. Trg, ki očara že zgolj s svojo monumentalnostjo, so izkoristili kot prostor, ki je namenjen kulturi in zabavi. Poimenovali so ga trg treh palač, ker poleg knjižnice ob trgu stojita še dve večji zgradbi – gledališče The Repertory Theatre (REP) iz leta 1960 in poslovna stavba Baskerville House iz leta 1936. Napušč nad glavnim vhodom v knjižnico je projektiran tako, da je poleg strehe nad vhodom tudi v funkciji velikega balkona oziroma terase, odkoder je lep razgled na dogajanje na trgu pod njim. Tudi na objekt sam se ponujajo lepi pogledi, saj se knjižnica ponaša s transparentno stekleno fasado z inovativno mrežo več kot pet tisoč filigransko izdelanih in umetelno prepletenih kovinskih rozet, ki delujejo kot nekakšen cvetlični travnik. Navdih zanje je bila industrijska preteklost mesta s kanali in predori, sicer pa imajo tudi moderno trajnostno nalogo, saj ščitijo prostore pred neposredno sončno svetlobo.

Knjižnica je dinamično zasnovana tako navzven kot navznoter. V njej je osem krožnih prostorov – rotund, ki s svojo okroglo obliko omogočajo povezovanje med različnimi deli stavbe, obenem pa delujejo kot ventilacijski jaški za prezračevanje in zbiralniki naravne svetlobe. Pozlačena rotunda na vrhu strehe ima drugačno vlogo. V njej je urejena spominska soba posvečena Shakespearu z viktorijansko leseno opremo iz leta 1882, ki so jo v celoti prenesli iz arhivov stare osrednje birminghamske knjižnice. Soba je kot nekakšno zlato gnezdo umeščena na vrh strehe in jo je mogoče videti s trga.

Stavba ima 35.000 kvadratnih metrov površin. V njej so še otroška knjižnica, glasbena knjižnica, študijski center, več razstavnih prostorov, dvorana s tristo sedeži, zbirke fotografij in redkih knjig, že omenjena spominska soba in viktorijanska čitalnica.