Tiskane izdaje
Medtem ko se navadni smrtniki tudi v Milanu že veselijo, da bodo težka in debela zimska oblačila lahko zamenjali za lahkotnejša svežih barv, se je svet visoke mode v lombardijski prestolnici v zadnjem tednu šibil pod težo novih jesensko-zimskih smernic. Dogodek svetovnega slovesa sta odprli modni reviji Guccija in Alberte Ferretti, sladokusci pa so lahko uživali še v modnih zgodbah sedemdesetih italijanskih in mednarodno uveljavljenih modnih hiš oziroma blagovnih znamk ter prav tolikšnem številu zabav, ki so menda privabile kar 15.000 modnih navdušencev, novinarjev in fotografov.
Med najslavnejšimi gosti je bilo srečati razvpito urednico ameriške izdaje Vogua Anno Wintour, ki je med drugim z italijansko modno oblikovalko Miuccio Prado najavila bližajočo se razstavo v kostumografskem inštitutu Metropolitanskega muzeja umetnosti v New Yorku z naslovom Elsa Schiaparelli in Miuccia Prada: O modi (Elsa Schiaparelli and Miuccia Prada: On Fashion), ki bo na ogled od 10. maja in do 19. avgusta. Na njej se bosta predstavili italijanski modni oblikovalki iz povsem drugega časa, ki se nista nikoli srečali.
Kljub poplavi razkošja, ustvarjalnosti in vznesenosti nad novostmi pa v Milanu niso zamolčali, da se je zaradi vsesplošne krize v krizi znašla tudi modna industrija, saj v Evropi nihče več nič ne kupi. Kot poudarjajo v italijanski zbornici za modo, so se razmere v primerjavi z letom 2008, ko se je začela globalna finančna kriza, še poslabšale. Svetlejšo prihodnost vidijo le v priložnosti, ki se jim ponuja na neevropskih trgih, zlasti v Rusiji, Hongkongu, Koreji in na Kitajskem.
Na spletni strani zbornice zato ni bilo po naključju mogoče prvič izbrati celo kitajščino, kitajskemu letu zmaja na čast pa so pri Versaceju zasnovali celo torbico z ročno naslikanimi zlatimi zmaji in posuto s kamni. Italijanski modni imperiji na vseh koncih sveta vse bolj vlagajo tudi v širitev svoje filozofije na druga področja, od hotelov, restavracij do kolekcij dodatkov za dom, saj se njihovi zapriseženi kupci želijo celostno predajati življenjskemu slogu, kakor ga vidijo Armani, Bulgari, Dolce Gabbana, Just Cavalli... In te priložnosti vsekakor ne kaže izpustiti.
Četudi se zdi, da je vsaj delček kolekcij znanih znamk iz sezone v sezono predvidljivih in jih je mogoče opisati z istimi besedami, so poznavalci v novem poglavju modnega izražanja priznanih kreatorjev prepoznavali tudi številne novosti, ki bodo osvežile naslednjo, v mraz zavito sezono. Če začnemo z Armanijem, so se vsi, še avtor sam, strinjali, da je odkril do kolen segajoče ozke ženske hlače.
Hlače, ki so vsaj po dolžini nekako še najbolj sorodne kakšnim pumparicam ali starinskim spodnjim hlačam, za zdaj še nimajo imena, kot je priznal sam avtor, pa bi si želel, da bi jih označili za njegovo iznajdbo. Po Armanijevem videnju morajo biti iz žameta ali svile, predvsem pa ozke in z zavihkom, ki se konča nad koleni. Kombinirati jih kaže s suknjiči, krili, oblekami ali topi, ki naj sestavljajo čim več plasti. K hlačam sodijo nizki čevlji s konicami v cvetličnem vzorcu oziroma lakasti, četudi je kreator priznal, da jih je sprva nameraval postaviti v sožitje s čevlji z visoko peto. Toda učinek je bil preveč militaren in tega si – v nasprotju s stanovskimi kolegi – ni želel.
Če je pista pod Armanijevo taktirko delovala v belo-črni eleganci z mestoma rdečimi in živo modrimi poudarki, je bila tista, ki jo je oblikoval razvpiti dvojec Dolce Gabbana, pokrita s črnim pajčolanom. Tak je bil predvsem iztek njune predstavitve, ki je izzvenel v paradiranju stotine mladih vdov, pajčolan pa je bil pika na i k vročim žametnim hlačkam in zlato izvezenim dokolenkam oziroma škornjem. Angleška igralka Helen Mirren, ki je na žensko kolekcijo prihodnje zime zrla iz občinstva, jo je opisala za dekadentno in hkrati bogato, njena italijanska stanovska kolegica Monica Bellucci pa za zelo sicilijansko.
Tudi avtorja sta priznala, da sta se pri snovanju potopila v sicilijansko baročno tradicijo, tovrstno razkošje pa na predstavitvi nadgradila še z lestenci in velikanskim ogledalom, ovitimi v vrtnice. Poleg obilice črne in zlate je bilo videti tudi precej bele in viktorijanskih rožastih vzorcev, značilnih za gobeline ali pohištveno oblazinjenje. Vse skupaj je vsekakor delovalo zelo aristokratsko, predvsem na račun obilice zlatih vezenin, biserov in bleščic. Obleke, čevlje in plašče kot tudi torbe so preplavljali tudi okrogli obrazi angelov.
Sodobna romantika pa se po mnenju modne oblikovalke Fride Giannini, ki oblikuje za hišo Gucci, kaže kot dramatična čutnost in temen glamur. Tako nekako bi lahko opisali tudi njeno zadnjo kolekcijo, ki naj bi žensko spremenila v pravo neznanko. Če so modno revijo odprli z vojaškimi jaknami, jahalnimi hlačami in gladkimi škornji, so se mušketirke v večerni slovesnosti spremenile v vodne nimfe, ki so kraljevale v veličastnih oblekah v smaragdno zeleni, črni in vijoličasti barvi, tu in tam pa je bilo podobno kot pri D&G opaziti koščke gobelina in cvetlične potiske.
Če bi se z oblek, ki jih je za prihodnjo jesen in zimo zasnovala Donatella Versace, usula vsa kovina, bi avtorica lahko odprla prodajalno za izdelavo kovinskih verižic, so se novinarji šalili v poročilih. Njena najnovejša kolekcija je namreč prepredena s kovinskimi mrežami in detajli, v te kose oblečene futuristične gladiatorke pa naj bi po eni strani izkazovale svojo ranljivost, po drugi pa zaščitenost.
Kovinsko srajco je pod imenom Versace prvič predstavil Donatellin brat Gianni v 80. letih, Donatella pa jih je zdaj vkomponirala v obleke ali jih postavila v kombinacijo z ozkimi krili. Najnovejše kreacije je okrasila tudi z bizantinskimi križi, prav tako priljubljenim modnim simbolom svojega brata. Pri izbiri barv se je zatekla k nevtralnim, zlasti črno-beli, ker pa se ne more upreti niti uporabi nadvse živih tonov, si je tokrat duška dala z živo rumeno in oranžno.
V naboru italijanskih modnih velikanov je morda še za najbolj zimsko delovala Fendijeva, pod katero se je podpisal nemški oblikovalec, umetnik in fotograf Karl Lagerfeld. Z njo je poosebil žensko, ki se prvinsko bojuje za preživetje v mrazu, hkrati pa ohranja ženstvenost. Skupni imenovalec njegovih najnovejših kreacij se kaže predvsem v plastenju, pri katerem se vrstijo usnje, krzno, kože in debele pletenine, pogosto pomešane tudi v en sam kos. Ker se zdijo takšne oprave iz pamtiveka precej nepraktične, se zdi, da bi se k njim zatekli le največji modni ljubitelji. Tudi na kreacijo iz antilopjih kož, denimo, so letele nasprotujoče si opazke, od »čudovito!« do tega, da je manekenka v njej videti, kot bi jo pojedla antilopa. Še več poguma pa bi najbrž terjala oprava, ki zaradi barve spominja na šopirjenje v kanarčkovi koži.
V primerjavi z vsem naštetim, kar le mestoma prekinja precej zadržano italijansko klasiko, se zdi, kot bi se Miuccii Prada zavrtelo. Četudi so skrbni opazovalci zapisali, da so bile hrbtenica kolekcije elegantne črne kombinacije, je v spominu večine najbrž ostala eksplozija barvitih brokatnih potiskov, ki je nastopila za tem. V oblačilih sicer strogih krojev je nanizala toliko vzorcev in barv, da so kolekcijo, ki kliče v spomin oblazinjenje v živo oranžni, rožnati, zeleni in vijoličasti iz šestdesetih, označili za trezno psihedeličnost.
Temelj njene tokratne kolekcije so predvsem ozke hlače, ki jih je treba nositi pod dolgo krilo, s kratko jakno, empirsko krojen plašč ali obleka brez rokavov. Prada je v življenje znova obudila hlačni kostim, ki menda že osvaja milanske ulice, predvsem pa je poudarila neizmerne možnosti barvnega kombiniranja. Podobo je zaokrožila v celoto tudi s torbicami, tako v obliki zdravniškega kovčka kot tudi majhnih večernih, v katere je komaj mogoče stlačiti mobilnik. Skratka, marsikaj, kar bodo modni poznavalci ob bližajoči se razstavi v New Yorku lahko primerjali s tistim, kar je ustvarila Elsa Schiaparelli, ki se je navdihovala pri nadrealistih. Četudi Prada poudarja, da v svojem in njenem ustvarjanju vidi več razlik kot podobnosti.
