Tiskane izdaje
Velja za oblikovalca nove generacije, tiste, ki kani usmerjati modo v prihodnjih desetletjih. Diplomiral je iz krojenja in grafičnega oblikovanja na danski kraljevi akademiji za dizajn v Københavnu, podiplomsko se je izobraževal na znamenitem londonskem kolidžu Central St. Martin's. Uspehe je začel nizati kot kreator moške mode, vendar je že po dveh letih svoje moči usmeril v veliko bolj zanimivo in navdihujočo žensko kolekcijo.
Njegovo oblikovanje odlikujejo težnja po individualnosti, nagajiv humor in pozornost za detajle. Moda, ki jo ustvarja, je na prvi pogled precej nekonvencionalna, vendar zelo nosljiva. Znan je po tem, da si za svoje umetniške muze izbira vedno drugačne ženske, takšne, ki se med seboj zelo razlikujejo in niso klasične lepotice – kot so denimo drobna ptičica Sissy Spacek, gospodovalna ustanoviteljica kozmetične blagovne znamke Helena Rubinstein ali osramočena olimpijska umetnostna drsalka Tonya Harding.
Rad si izbira kultne figure, še raje kontroverzne, nesrečne in odrinjene junakinje oziroma antijunakinje, kot je Tonya. Njegova moda pristoji trmastim ženskam, ne glede na to, ali njihova trma deluje v pozitivno ali negativno smer.
Njegov modni koncept določa ženska. Za vsako novo kolekcijo si izbere novo muzo, zato je Jensenova moda vsakič drugačna. Navdihujoče ženske najde vsepovsod, v zgodovini ali v sosednji ulici, lahko so slavne umetnice, igralke, manekenke ali podjetnice, znane in neznane ženske. Pomagajo mu, da se lažje osredotoči na delo, da vzpostavi rdečo nit, ki jo vsak oblikovalec potrebuje, da si zamisli kolekcijo. Pazi pa na to, da se izogiba ženskam, ki veljajo za stilske ikone in imajo izdelan in družbeno sprejet slog oblačenja. Raje si izbira bolj »marginalne«, vendar kompleksne, muhaste, inteligentne, ekscentrične in nepredvidljive ženske z močno voljo.
Njegova osrednja misel je, da si ženske ne želijo biti zgolj lepe, lepota je pač relativna, vsak jo doživlja in vrednoti po svoje. Vsaka ženska, tudi če ni največja lepotica, pa ima priložnost, da z obleko izpostavi tisto, kar je na njej najboljše in najlepše. Ženska, ki si jo izbere za muzo, zanj predstavlja obvezno delovno orodje, set pravil, ki mu zelo olajša delo.
Ženska in kako z njo »rokovati«, je za vsakega moškega največji izziv v dojemanju sveta, za Jensena še toliko bolj, saj si z njihovo pomočjo služi kruh. Ženske ima rad, vsako posebej in vse skupaj, v njegovo življenje prinašajo navdih, vedrino in pogum, vsaka, ki si jo izbere za muzo, prinese kaj drugega, nov pogled na modo, nov pogled na svet.
Sodeloval je z znamkami Topshop, Topman, Fred Perry, Weekday, Fable, Buddahood in B Store. Prizadeva si predvsem ustvarjati nosljivo modo, rad pa krši družbene konvencije in buri domišljijo svojih strank. Rad izbira močne, živahne barve in jih kombinira z izbranimi, zanimivimi dodatki. V poslu je dobrih deset let, na modo gleda kot na svojo službo, ki jo ima rad. Če bi moral svoj slog označiti, bi bilo najbolj primerno, če bi rekli, da ustvarja modo za srečne hipije oziroma hipijevke.
Njegova oblačila odlikujejo inovativnost, igrivost in barvitost, ustvarja nekakšno delikatesno, vendar dobro krojeno in izdelano ulično modo. Pop kultura, v kateri je odraščal, še vedno definira njegovo generacijo in je stalna spremljevalka njegovih mavričnih podob. Kritiki in modna industrija cenijo njegovo delo, posebej jim je všeč, kot so zapisali pri reviji Vogue, da so Jensenova oblačila zelo bistroumno zasnovana, domiselna, da ima kreator smisel za humor, da zna zbosti na pravih mestih. Jensenova moda se razlikuje od drugih, čeprav je na prvi pogled zelo običajna, je drugačna, je pop in hipi, mladostna in vznesena, vendar nikoli razpuščena in divjaška.
Njegova moda je optimistična, zabavna in malo nenavadna. Ženske niso statična bitja, v nasprotju z moškimi so veliko bolj dojemljive za spremembe in te še posebej rade sprejemajo v oblačenju. Med njegove stranke se prištevajo zvezdniki, kot so Rihanna, Kanye West, Nicole Kidman, Lindsay Lohan, Orlando Bloom, Dakota Fanning, Maggie Gyllenhaal in drugi. Živi v Londonu, obdan s tradicionalnim skandinavskim pohištvom ter svojima obširnima zbirkama blazin in knjig.
Peter Jensen pa ima tudi zelo neprijetno izkušnjo. Kamen spotike je bila pred leti njegova grenlandska kolekcija, zlasti čez kolena segajoči oprijeti škornji iz belega usnja z ljubkim cvetličnim vzorcem na vrhu. Za kolekcijo je bila bržčas kriva njegova teta Jytte, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vodila trgovino in taksi službo v Nuuku, glavnem mestu Grenlandije.
Na prvi pogled je bilo vse videti ljubko in prisrčno, s cvetličnimi vzorci na beli podlagi in nekaj čudaškimi klobuki, prav nič nevarnega in kočljivega. Drugače pa so mislili Eskimi, ljudstvo, ki živi na arktični Grenlandiji (otok je bil do leta 1979 danska kolonija, danes pa ima veliko avtonomijo, a še vedno sodi k Danski), ki so Jensenov hommage Grenlandiji vzeli kot napad na njihovo identiteto in krajo kulturnega izročila.
Dotični škornji so bili krojeni po modelu tradicionalnih eskimskih kamik škornjev, ki predstavljajo del njihovega tradicionalnega narodnega kostuma. Eskimi z Grenlandije so kreatorjevo gesto obravnavali kot nespoštljivo, skupina žensk, oblečenih v tradicionalne kostume, je protestirala na ulicah Nuuka, kreator pa je prejel celo grožnjo s smrtjo.
Jensen je bil šokiran; izjavil je, da se je želel pokloniti Eskimom, potem ko je obiskal njihovo lepo deželo, ne pa izrabljati njihovega kulturnega izročila. Razburjenje je bilo bržčas tako veliko zaradi dejstva, da je Grenlandija sicer največji otok na svetu, vendar je Grenlandcev samo dobrih 55.000, saj večji del otoka prekriva led in so zato še posebej občutljivi. V modni industriji je sicer običajno, da kreatorji navdih jemljejo vsepovsod, zadnja leta pa zelo vestno pregledujejo etnografsko kulturno dediščino z vseh koncev sveta. Previdnost očitno ne bo odveč.
