Do časov, ki bodo električni avtomobili potrjevali optimistične strategije tovarn, je verjetno še daleč.
Janez Kovačič, Na kolesih
Veliko grmenja, malo dežja? Morda. Nekako tako lahko povzamemo vse tisto, kar se je lani dogajalo z električnimi avtomobili na evropskih tleh oziroma pri evropskih avtomobilskih hišah.
Za razumevanje uvoda je treba osvežiti spomin. Takole je bilo: nekatere, zlasti francoske avtomobilske tovarne, recimo Renault in konglomerat PSA, ki ga sestavljata Peugeot in Citroën, imajo zelo optimističen scenarij vsega tistega, kar je povezano z električnimi avtomobili. Njihova strategija je dokaj jasno začrtana, Renault je za povrhu že sklenil vrsto sporazumov s tistimi, ki bi lahko posredno pripomogli k razvoju oziroma hitrejši prodaji električnih avtomobilov (recimo s trgovsko verigo E.Leclerc, ki naj bi na svojih parkiriščih zagotavljala brezplačno polnjenje takšnih avtomobilov).
Tudi PSA ne čaka križemrok; lani je na trge poslal citroëna C-zero in peugeota iona (ki sta kopiji Mitsubishijevega i-mieva), po cestah se že vozi vrsta gospodarskih vozil, ki jih poganja elektrika oziroma elektromotor. Zdaj PSA sporoča, da je lani dobavil nekako 4000 električnih vozil, ima pa še 6000 naročil. Renault je glede te statistike skrivnosten, vendar je bolj ali manj jasno, da kakšnega velikega posla ni bilo. Letos vsi pričakujejo, da bo drugače – koliko in kako, pa je seveda ta hip nemogoče odgovoriti.
Verjetno se električnim avtomobilom dobro piše, saj se nafta kot klasično pogonsko gorivo draži, okoljske zahteve glede izpustov pa so tudi vse ostrejše. A do časov, ko bo mogoče zapisati veliko grmenja in veliko dežja, je še kar daleč.
Iz Nedela