Infozabavni vmesniki v avtomobilih

V času, ko se vse več naprav povezuje med seboj, mi pa tipkamo po njihovih zaslonih ali kakšnih drugih bolj ali manj posrečenih uporabniških vmesnikih, ni nič nenavadnega, da se sodobna tehnologija seli tudi v avtomobile. Pripravili smo pregled treh novih infozabavnih sistemov.

Sistemi v tokrat pregledanih avtomobilih dokazujejo, da smo še daleč od standardizacije – a morda že blizu idealnemu načinu dela z vmesnikom. Glavna značilnost tokrat preverjenih vmesnikov je njihova sorazmerna zadržanost, saj le eden, pri mazdi3, izstopa z novimi dognanji in idejami, druga dva pa gradita na že znanih konceptih – kar ni nujno slabo, pa čeprav je včasih videti arhaično in kot spomin na preteklost. Vendar ne pozabimo: v avtomobilu je bolj kot slepo sledenje najnovejšim dosežkom pomembno ohranjati varno uporabo, saj infozabavna oprema ne sme vplivati na zbranost voznika, ne glede na to, ali jo uporablja zgolj za predvajanje glasbe ali za spremljanje delovanja avtomobila.

Lexus IS 300h

Prestižna japonska znamka poskuša notranjost svojih avtomobilov zasnovati drugače, kot smo vajeni pri nekaterih evropskih modelih. Dovolj velik barvni zaslon je postavljen na dobro vidno mesto na vrhu sredinske konzole, a ni občutljiv na dotik, prav tako njegova funkcionalnost ni enovito zlita s tistim, kar se vozniku prikazuje med merilniki. Kljub temu je upravljanje dovolj intuitivno, saj poteka s posebnim vmesnikom, ki so ga postavili med sprednja sedeža, desno od prestavne ročice.

Vmesnik sestavlja smerna ploščica, ki jo preprosto objamemo z dlanjo, s prsti pa lahko potrjujemo izbiro na dveh tipkah, postavljenih v ospredju, med njima je še tipka za premikanje oziroma povečevanje. Vse skupaj zelo dobro dopolni opora za roko, kar omogoča, da med vožnjo skoraj brez umikanja pogleda s ceste kakovostno sledimo zapisanemu na zaslonu in potrjujemo izbrane funkcije.

A če je sam uporabniški vmesnik dodelan, bi to težko rekli za zasnovo izbirnikov. Dostop do nekaterih funkcij zahteva več pritiskov in izbir, kot bi pričakovali, prav tako je treba včasih dobro premisliti, kako priti do želene funkcije. V tem pogledu je Lexusov infozabavni sistem zastarel, tudi hitrost dela bi bila lahko večja. Najbrž je odveč pripomniti, da slovenščine ne pozna, kar bo od nekaterih voznikov zahtevalo še dodatno izobraževanje in pogostejše pogledovanje v priročnik.

Drugačnost Lexusovega pristopa se kaže tudi na plošči z merilniki. Ob želenem preverjanju informacij s potovalnega računalnika, spreminjanju radijskega programa ali izbiri stika, ki ga želite poklicati, se zgodi kar manjši čudež: okrogli merilnik se premakne proti desni in na levi sprosti prostor za prikaz več podatkov. Videti je nadvse imenitno ... No, za brskanje po teh izbirnikih so na voljo tipke na volanskem obroču, tu ni kaj dodati, zadeva deluje, le znajti se bo treba med funkcijami, ki so na voljo.

Mazda3

Japonska novost v nižjem srednjem razredu je dodobra spremenjena tudi v notranjosti, kjer nad sredinsko konzolo lahko kraljuje na dotik občutljiv zaslon sistema MZD connect. Zasnova je lična, čeprav morda komu ne bo všeč koncept, da nekaj štrli iz armaturne plošče – zaslona ni mogoče skriti, je pa postavljen tako, da ponuja dober pregled, ne da bi zares odvračal pozornost s ceste. Upravljanje načeloma, torej, poteka prek zaslona, a pri Mazdi so se odločili, da ta način zaklenejo, ko se avtomobil premika. Menijo namreč, da je varneje, če uporabljate velik okrogel gumb in tipke, ki so postavljeni za prestavno ročico med sprednja sedeža.

Priznati moramo, da se kar strinjamo z njimi, tako upravljanje res lahko poteka na slepo, torej brez pogleda na tipke, pomaga pa tudi dejstvo, da okrogli gumb ni namenjen samo vrtenju, ampak je večsmeren in omogoča takojšnjo potrditev izbrane nastavitve. Kot posebnost naj omenimo tipko za hiter dostop do priljubljenih funkcij, vsakdo namreč lahko naredi seznam stvari, ki jih na zaslonu največkrat spremlja, tu je tudi prostor za priljubljene cilje, ki jih želimo doseči z navigacijsko napravo, in podobno.

Izbirniki, ki kljub številnim vključenim jezikom ne govorijo slovensko (pri Mazdi pravijo, da se bo to spremenilo še letos), so zasnovani morda nekoliko nenavadno, a večina funkcij je dosegljiva intuitivno. Še najbolj moti dejstvo, da je za pogled na potovalni računalnik potrebnih kar nekaj potrditev in premikov, tudi nastavitve posameznih funkcij so razmetane med splošne nastavitve in izbirnike, kjer so te funkcije dostopne.

A skupni vtis, ki ga pusti MZD connect med vožnjo je pozitiven in kaže na to, da je kombinacija visoko postavljenega zaslona in dodatnega upravljalnega dela med sedežema zelo blizu idealu, saj minimalno vpliva na zbranost voznika. Ob tem velja omeniti, da se piktogrami navigacijske naprave kažejo tudi na prosojnem zaslonu, ki se dvigne na vrhu prostora z merilniki. Mazda obljublja še neposredno povezavo s spletom, a pri nas za zdaj veliko stvari ne deluje, lahko pa si, denimo, prenesete nekatere poddaje (podcast). Tudi tu se kaže, da Slovenija še ni tako pomembna, da bi za nas vključili dodatne storitve.

Nissan note

Novi nissan note ima polno zanimive elektronske opreme, med katero je treba omeniti širokokotne kamere na zadku, ob robu in sprednjem delu vozila, ki poleg slike na zaslon na sredinski konzoli pošiljajo tudi informacije o voznem pasu in mrtvem kotu. Pri infozabavni opremi pa velikega preskoka ni bilo, dosedanji sistem so nadgradili z večjim zaslonom, druga funkcionalnost pa je na zelo podobni ravni.

To ni nič slabega, da se razumemo, v novi sistem je vključena celo možnost neposredne povezave in dostopa do, denimo, prometnih informacij, a ta, uganili ste, v Sloveniji (še?) ne deluje. Zato se morate zadovoljiti s klasično navigacijsko napravo, vendar z nekaterimi dodatnimi funkcijami, ki jih je mogoče preprosto priklicati.

Infozabavni sistem connect, kot so ga poimenovali, ima v notu poleg zaslona, občutljivega na dotik, še vedno tudi klasične tipke in dva vrtljiva gumba. Kombinacija je posrečena in dejansko omogoča hiter in nezahteven dostop do želenih funkcij. Voznik se lahko sproti odloča, katerega od načinov bo uporabil – še več: tudi ko pride do določenega zaslona, lahko neposredno dostopa do druge funkcionalnosti, denimo, med spremljanjem navigacije lahko spreminja radijske postaje.

Čeprav pri Nissanu trdijo, da je zaslon postavljen ravno prav visoko, da je stalno v višini voznikovega pogleda, se zdi, da je vseeno za odtenek prenizko in bi lahko vplival na zbranost, še zlasti dokler voznik dela z njim ni navajen.

To pa napelje na tisto, kar vedno znova priporočamo: pred uporabo sodobnih infozabavnih sistemov se je treba o njih podučiti, predelati vse posebnosti in se posebej posvetiti dostopu do funkcij, ki jih bomo največkrat uporabljali. Le tako bomo lahko zares izkoristili zmožnosti, ki jih ti sistemi ponujajo in zaradi katerih so pravzaprav vgrajeni v avtomobile. Če pa vas zanimajo zgolj radijska poročila in morda povprečna poraba goriva in doseg, velja preveriti, v katerih različicah izbranega avtomobila še ni teh sodobnih sistemov. A verjamemo, da bi tisti, ki so se že navadili, pogrešali številne informacije in možnosti, ki jih dobijo z najnovejšimi dognanji mojstrov avtomobilske elektronike.