Kako se hladi avtomobilska kabina

Delovanje klimatske naprave in nasveti za njeno pravilno uporabo. Pa še kak nasvet, kako si lahko v vročih dneh pomagajo motoristi.

Objavljeno
13. junij 2014 19.15
Bruno Kuzmin in Blaž Kondža, Na kolesih
Bruno Kuzmin in Blaž Kondža, Na kolesih

Klimatska naprava, ki omogoča prijetnejše počutje v vročih poletnih dneh in zmanjšuje nezaželeno rosenje stekel v deževnih obdobjih, je bila še pred dvema desetletjema luksuzen dodatek, namenjen dražjim avtomobilom. Zdaj je samoumevna.

Postopek klimatizacije delimo na več stopenj. Osnovne so prezračevanje, ogrevanje in hlajenje notran­josti, manj poznane pa še čiščenje, vlaženje in sušenje zraka. Največ pozornosti se namenja ohlajanju potniške kabine, za katero skrbi k napravi za ogrevanje in prezračevanje nameščen hladilni sistem. V njem se hladilno sredstvo krožno spreminja iz tekočega v plinasto agregatno stanje, kar izrabljamo za hlajenje. Za vsako uparjanje oziroma spreminjanje hladilnega sredstva iz tekočega v plinasto stanje je potrebna določena količina toplote. Pridobimo jo iz vročega zraka in ta se tako ohladi. Za lažjo predstavo, kako poteka ohlajanje, si lahko pomagamo s primerom iz vsakdanjega življenja. V dlan roke spustimo nekaj kapljic močno hlap­ljive tekočine, kot je aceton, in opazujmo dogajanje. Tekočina izhlapi, nas pa zaradi izrabe toplote na omenjenem delu zmrazi.

Na podoben način deluje krmiljenje klimatske naprave s temperaturnim regulatorjem za uravnavanje pretoka uparjalnega plina. Hitrejše ko je prehajanje hladilnega sredstva iz tekočega v plinasto stanje, močnejše je hlajenje. Po vsakem uparjanju sredstva se postopek po krožnem principu ponovi, kar pomeni, da mora biti med delovanjem klimatske naprave kompresor vedno vključen. To se kaže tako pri večji porabi goriva kot okrnjenih zmogljivostih, kar začutimo predvsem pri manj zmogljivih motorjih. Ob močnejšem pospeševanju se zato klimatska naprava občasno izklaplja, ko elektromagnetna sklopka prekine pogon kompresorja.

Ob hlajenju poteka tudi sušenje zraka. Pod stoječimi avtomobili z vključeno klimatsko napravo zaradi tega opazimo lužice. Zniževanje absolut­ne vlažnosti zraka je zelo koristno predvsem v deževnih dneh, saj z njim preprečujemo rosenje stekel. Pa ne gre le za varnost. Sušenje zraka je še kako dobrodošlo tudi v poletnem soparnem vremenu z visoko zračno vlago, saj pripomore k boljšemu počutju med vožnjo.

Več novega kot pri hladilnem procesu, ki je v osnovi že desetlet­ja nespremenjen, je pri usmerjanju zraka v potniški prostor. V tem pogledu ločimo preproste ročne klimatske naprave, to je prezračevalno-ogrevalne sisteme, pri katerih voznik sam nastav­lja temperaturo, hitrost in smer vstop­nega zraka, ter bolj kompleksne in dražje samodejne klimatske naprave. Te merijo temperaturo zraka v potniški kabini in temperaturo vstopnega zraka, ki ga samodejno ogrejejo ali ohladijo na želeno stopnjo.

 

Napotki za učinkovito in zdravo uporabo klimatske naprave:

• Pred začetkom vožnje prezračite pregret avtomobil. Nato zaprite stekla, nastavite klimatsko napravo na notranje kroženje zraka, da se slednji hitreje ohladi, in začnite z vožnjo.

• Učinkovitost hlajenja klimatskih naprav postane z leti manjša in zahteva manjše servisne posege, med katerimi je treba večinoma dodati v sistem nekaj hladilnega plina.

• Nastavljena temperatura hlajenja ne sme biti prenizka. Optimalna razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne sme zaradi morebitnih prehladnih in ostalih obolenj preseči 7 stopinj Celzija.• Ohlajen zrak naj kroži tako, da ne ohlaja neposredno potnikov. Prezračevalne šobe naj bodo obrnjene stran od glave in drugih delov telesa.

• Moč delovanja ventilatorja naj bo nastavljena na minimalno še učinkovito stopnjo. Pri samodejni klimatski napravi izberite samodejno nastavitev, kjer naprava uravnava usmerjenost in pretok zraka glede na nastavljeno temperaturo in zunanje razmere.

• Pri nastavljanju temperature naj ima glavno besedo voznik. Ustrezno temperaturno okolje pripomore k večji aktivni varnosti med vožnjo, saj je voznik podvržen manjšim toplotnim obremenitvam in je bolj sproščen ter zbran.

• Pred prihodom na cilj zmanjšajte moč delovanja klimatske naprave. Hitri temperaturni skoki so za telo neugodni in za občutljive potnike nevarni. • Klimatsko napravo uporabljajte celo leto oziroma vsaj občasno v hladnejši dobi leta, kar zmanjša možnost okvare na kompresorju in tesnilih.

• Vlago, ki se nabira v deževnih dneh na notranji strani stekel, odstranite z uporabo klimatske naprave oziroma njenim sušenjem zraka.

 

Poletna vročica na motociklu

Letošnja motociklistična sezona se je začela zelo optimistično, vsaj kar zadeva vreme. Junij je, čeprav smo te dni priča ohladitvi, postregel s pravo poletno vročino, ko se je temperatura zraka dvignila krepko čez 30 stopinj Celzija. Tako visoke temperature sicer niso zelo prijazne do motoristov, ki so oblečeni v primerno zaščitno opremo: čelado, motoristično jakno, hlače in škornje. Kako se počuti motorist, lahko preizkusite tako, da se oblečete v zimsko bundo in greste ven na vročino. A brez skrbi, industrija motoristične opreme je v zadnjih letih razvila nekaj rešitev za ugodno poletno klimo na motociklu.

 

Edini zakonsko predpisani kos varnostne opreme, čelada, je zdaj bolj zračen kot nekoč. Proizvajalci se trudijo za optimizacijo prezračevanja čelade, ki je že sama po sebi odlično izolirana in preprečuje ogrevanje glave. K temu dodajmo še nastav­ljivo prezračevanje, ki med drugim deluje po venturijevem principu, in svežina je zagotovljena. Za počasno vožnjo v urbanem okolju pa lahko izberemo odprto jet čelado.

Tveganje za padec z motorjem obstaja, zato je uporaba ustrezne opreme tudi v poletni vročini več kot priporočljiva. Veliko padcev se nam­reč zgodi prav med kratkimi vožnjami v urbanem okolju, običajno takrat, ko je motorist oblečen v majico s kratkimi rokavi in hlače ter obut v lahke superge. Žal jo koža ob bliž­njem srečanju z asfaltom vedno slabo odnese, podobno, kot če bi jo nastavili električni brusilki. Odgovor industrije so poletna motoristična oblačila in obutev, narejena iz zračnih materialov, vendar z všito zaščito na izpostavljenih mestih. Največkrat gre za kombinacijo mrežastih tkanin, ki omogočajo velik pretok zraka tam, kjer se telo najbolj segreva. Sodobne celoletne motoristične jak­ne pa imajo vgrajene zračnike, ki omogočajo vstop svežega zraka na sprednji strani in na rokavih, vroč zrak pa se odvaja na boku in ali zadaj. Ko postane prehladno, zračnike preprosto zapremo z zadrgami in ježki – odvisno od izvedbe.

Verjetno ni daleč dan, ko bodo inženirji ponudili prenosne klimatske naprave za hlajenje motorističnih oblačil – nekaj nerodnih poskusov je že na trgu. Vsekakor pa zdaj več obetajo brezrokavniki iz posebnega materiala, ki ga zmočimo pod vodo, ta pa nato z izhlapevanjem več ur hladi pregreto telo tam, kjer je to zaželeno – na ledvicah denimo ni hladilnega elementa. Zapišimo še, da tak brezrokavnik ne zmoči drugih oblačil.

 

Naše priporočilo bi še bilo, da ne pozabimo na pravilno izbiro materiala osnovnega sloja oblačil, torej spodnjega perila. Če želimo, da se telo ustrezno klimatizira, je nujna uporaba sodobnih funkcijskih materialov v vseh slojih oblačil. Predvsem pa moramo pri nakupu motoristične opreme dati prednost priznanim blagovnim znamkam, saj nismo dovolj bogati, da bi kupovali poceni. Pa ne pozabite zapreti vseh zadrg in gumbov na motorističnih oblačilih – le tako bodo ob morebitnem padcu opravila svojo nalogo.