Po avtocesti v nasprotno smer

Razlogov za vožnjo po avtocesti v napačno smer je več, univerzalne rešitve tega nevarnega prometnega problema ni. Ko čakamo na premišljeno oblikovan in predvsem povezan sistem rešitev za obveščanje in preprečevanje take vož­nje, lahko le upamo na večjo zbranost med vožnjo, manj vinjenih voznikov in zdravo vozniško pamet.

To poletje bo, ob lovljenju vročinskih rekordov, ostalo v spominu tudi po tem, da se je na avtocestah v kratkem obdobju zvrstilo kar nekaj nevarnih voženj v nasprotno smer. Kaj voznike pripelje do tega, da naredijo prometno napako, ki je tako nelogična in temeljna, da veliki večini ni jasno, kako se lahko sploh zgodi? Nerazumevanje in nerazumljivost postaneta še večja, ko iščemo razloge in razlage, zakaj se vozniki celo dlje časa vozijo v nasprotni smeri. Če razloge za spregledan ali slabo označen vstop na avtocesto še najdemo, pa je nadaljevanje vožnje res težko razum­ljivo. Kako to, da se nekdo, ki se znajde v situaciji, ko se svet »vrti« v drugi smeri od njegove, takoj ne vpraša, kaj počne narobe?

Profil fantomskega voznika

Zanimalo nas je, ali lahko najdemo kakšen ponavljajoči se vzorec, ki bi nam dal slutiti, kje iskati raz­loge za tak prekršek in početje nasploh. Poskusili smo zbrati podatke, ali je teh kršitev več ob določeni uri dneva, ob zmanjšani vidljivosti, v stanju vinjenosti ali pod vplivi drugih omamnih substanc. Zanimalo nas je tudi, ali je med kršitelji več moških ali žensk, kakšna je njihova starost, koliko je tujcev in podobno. Žal pri odgovorih nismo prišli daleč. Že vzorec, na srečo, ni posebno velik. Drug večji problem pa je, da policistom kršiteljev pogosto ne uspe ujeti in je zato podatkov o njih še manj. Do konca letošnjega julija je policija ugotovila šest kršitev vožnje v napačno smer na avtocesti in hitri cesti, lani v celem letu 14. Veliko, 64, jih je bilo leta 2008, še več leto prej, ko so prejeli kar 75 prijav. Na policiji pravijo, da je, čeprav policisti reagirajo nemudoma po prejetem obvestilu, kršitelja pogosto težko izslediti, saj do njihovega prihoda že zapusti avtocesto ali pa vozilo obrne in nadaljuje vožnjo v pravilni smeri.

Na generalni policijski upravi so prepričani, da so vzroki za ta pojav podobni kot v tujini. Vozniki, ki so jih ujeli in obravnavali, se namreč svojega dejanja najpogosteje niti ne zavedajo, saj so pod močnim vplivom alkohola ali drugih prepovedanih snovi, nekaterim je celo vseeno za spregledano signalizacijo, precej razlogov za tako kršitev pa policisti vidijo tudi v zmedenosti in stresu voznikov, ki sta, tako menijo, pogosto povezana z višjo starostjo.

Enak problem v ZDA in EU

Podatki in opazovanja policije se, kot ugotavljajo tudi sami, v resnici močno ujemajo s tistimi v tujini, pri čemer je zanimivo, da so si v tem primeru ZDA in Evropa blizu. Leta 2011 so v ZDA predstavili več izsledkov raziskav (US DOT), ki so potekale daljše obdobje na več koncih države. Kot ključni dejavnik pri vožnji v napačni smeri po avtocesti navajajo uro dneva, kar je tudi ugotovitev nekaterih evropskih študij. Natančnejši podatki so pokazali, da se kar 80 odstotkov voženj v nasprotni smeri po avtocesti zgodi v času med 10. uro zvečer in 6. uro zjutraj, od tega 45 odstotkov med 2. in 4. uro ponoči.

Zanimiv je tudi podrobnejši razrez podatkov, ki so jih zbrali v ZDA in jih pogosto navajajo kot temeljni kažipot v razumevanju razlogov za te posebne prometne kršitve. Na izbrani avtocesti, za katero so se odločili zaradi pogostosti teh kršitev v preteklih letih in je nekakšen vzorčni model, so v letu 2011 obravnavali 31 primerov vožnje v nasprotni smeri, ki so se končali z nesrečo s hudo poškodovanimi in mrtvimi udeleženci. V kar 27 primerih so bili povzročitelji vinjeni, štirje so bili pod vplivom različnih zdravil, ki so močno zmanjšala zmožnost zaznavanja in odzivanja, dva izmed teh štirih sta bila starejša voznika in eden izmed njiju je imel alzheimerjevo bolezen.

Tveganje, da na avtocesti srečamo takega voznika

Na tej točki velja pogledati nekaj domačih kazalcev in se zamisliti. Slovenija je hitro starajoča se družba. Drug pomemben podatek, ki ga ne smemo spregledati, je dala zad­nja raziskava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), po kateri se Slovenija uvršča med evropske države, v katerih se poraba alkohola (še) povečuje, s tem da že tako sodimo v skupino držav z vrha svetovne lestvice po popitem alkoholu na prebivalca. Dodajmo še letos objavljene podatke o porabi zdravil na prebivalca: ti kažejo, da se je že sicer nemajhna poraba zdravil pri nas v zadnjih desetih letih povečala za kar 60 odstotkov in da več kot pet zdravil hkrati jemlje že čez 175 tisoč ljudi.

Alkoholu, starosti in veliki porabi zdravil moramo dodati še en, najbolj skrajen vzgib – samomor. Po analizi različnih policijskih poročil iz Nemčije, Avstrije in Amerike lahko sicer sklepamo, da je nesreč, ki bi jim z veliko verjetnostjo lahko pripisali tak motiv, izredno malo. Teorijo smo poskusili preveriti pri naših zavarovalnicah, a se zdi, da tega področja ne obravnavajo posebej.

Vožnjo v nasprotno smer je mogoče preprečiti

V Avstriji so v preteklosti zaznali veliko povečanje kršitev in v najslabših letih so obravnavali tudi do 500 takih primerov na leto, a so pojav v zadnjih letih zajezili. Avstrijski upravljavec avtocest Asfinag poroča, da so uspešni predvsem zaradi dobro načrtovanega paketa ukrepov, ki se dopolnjujejo ter sledijo temeljnemu vodilu: učinkovito, gospodarno in hitro delujoč sistem za nadzor in preprečevanje. Vgradili so 20 mehanskih preprek (ježevk), prenovili signalizacijo, dodali nove opozorilne tabele, uvedli videonadzor in še bi lahko naštevali. Prepričani so, da zgolj en sistem, na primer ježevke, ne bi dal niti približno enakih rezultatov. Videti je, da niso delali na pamet, temveč so dobro premislili, katero napravo in katerega od ukrepov namenijo posameznemu odseku. Tako so dvignili raven varnosti na celotni avtocestni mreži, ne zgolj na enem delu. Morda velja dodati, da v ZDA nad uporabo ježevk niso navdušeni, saj bi menda pri večji hitrosti poškodovala pnevmatike tudi vozilom, ki vozijo v pravi smeri.

Čisto drugače je z vožnjo v nasprotni smeri v Italiji in Franciji, kjer teh težav skoraj nimajo. Raz­log je v zaprtem načinu cestninjenja, ki s cestninskimi postajami prepreči ali vsaj močno skrajša takšne vožnje. Tudi pri nas se je pojav občutno povečal z uvedbo vinjet, a je treba upoštevati še povečanje števila avtomobilov in povprečnega števila prevoženih kilometrov.

Prej naštetim človeškim vzrokom za vožnjo v nasprotni smeri pa moramo dodati tudi tehnično-infrastrukturne. Med temi se najpogosteje omenjajo slabe ali kako drugače težje razumljive oznake na vstopnih avtocestnih krakih, slabo vidna signalizacija ter nelogično načrtovani uvozi, ki vstop­no-izstopnega stičišča ne ločijo dovolj izrazito (ERSO EU).

Ob dejstvu, da je rešitev tega prometnega problema tehnično mogoča, pa stroka jasno ugotavlja, da za zdaj še ni univerzalne tehnične rešitve, ki bi jo bilo mogoče vgraditi v katero koli vstopno avtocestno točko in tako preprosto odpraviti problem. Ukrepi se v grobem ločijo na gradbeno prenovo uvozov, na izboljšanje ali nadgradnjo signalizacije (pasivne in aktivne) ter na sisteme za ustavitev vozila (skupaj s sistemi za odkrivanje nepravilne smeri vožnje ali ločeno od njih). Najdražji in najbolj zamudni so seveda gradbeni posegi.

Druga oblika, ki sodi v kategorijo aktivnega reševanja že nastale situacije (prekrška), je, na primer, sistem avtomatskega zaznavanja in opozarjanja na vožnjo v napačni smeri. Tak sistem, kot preizkusni primer dobre prakse, so pri Darsu postavili na avtocestnem priključku Vransko. Pravijo, da se je mikrovalovni sistem samodejnega zaznavanja vožnje v nasprotni smeri že izkazal, saj je hitro in samodejno zaznal sedem takih primerov ter avtomatično sprožil napise na opozorilnih avtocestnih portalih, hkrati pa se obvestilo iz Darsovega nadzornega centra Vransko posreduje tudi v operativno-komunikacijski center, prometnoinformacijski center in k vzdrževalcem.

Česar ne stori voznik, bo naredil avto sam

Bolj stvarna in na dosegu roke je tehnologija v vozilih, ki že uspešno spaja obstoječe in nove sisteme v razširjen paket delovanja, ki bo omogočil tudi samodejno preprečitev vožnje v napačni smeri. Tak sistem ima lahko na primer novi mercedes razreda S. Za zdaj deluje le v Nemčiji, a njihovi razvojniki zagotavljajo, da bo v prihodnje toliko prilagojen, da bo prepoznavanje tabel za vožnjo v napačni smeri delovalo tudi v drugih državah. Konec lanskega leta je sistem video­zaznave znakov za napačno smer vožnje predstavil tudi Continental, kar zgolj utrjuje domnevo, da bodo ti sistemi (hitreje) našli pot tudi do avtomobilov srednjega in nižjega cenovnega razreda.

To vsekakor ni edina tehnološka možnost, ki jo raziskujejo avtomobilske tovarne. Komunikacija med avtomobili že deluje, komunikacija med avtomobilom in cesto (pametne ceste) se uvaja, že zdaj je mogoče preprečiti zagon motorja, če je voznik pod vplivom alkohola, natančnost navigacije v kombinaciji z vedno bolj natančno videozaznavo znakov in drugih objektov odpira čisto nove možnosti, radarji, tipala za nalet vozila, samodejno zaviranje ter spremljanje utrujenosti med vožnjo pa so že zdaj del razširjene serijske opreme v številnih vozilih. Varnejša prihodnost je torej tudi v domeni tehnike, ki bo pri preprečevanju tega pojava zagotovo bolj zanesljiva od ljudi.