Slovenski avtomobilski trg v polletju : Statistično dobro, realno domnevno slabše

Slovenski avtomobilski trg je uradno statistično polletje končal na približno enaki ravni kot lani, neuradno ocene zaradi povečanega deleža t. i. enodnevnih registracij niso tako ugodne, kar pa je vedno le približna ocena. Tudi na takšnem trgu kak­šna znamka izstopa z opazno rastjo in enako velja za nekatere tipe avtomobilov.

Statistika pove, da je bilo v letoš­njem prvem polletju v Sloveniji na novo registriranih 28.229 avtomobilov, kar je zelo podobno kot v lani v tem času (–0,35 odstotka). Po slabih prvih mesecih leta so bile številke boljše predvsem v zadnjih dveh mesecih, skupno je bilo drugo četrtlet­je boljše za 10 odstotkov. Kakor pravi Borut Gazvoda, direktor prodaje znamke Opel, je k temu zanesljivo pripomogel tudi napovedani dvig davka na dodano vrednost, zaradi katerega so kupci, ki so nameravali avtomobil kupiti poleti, pohiteli. Sogovornik dodaja, da kar občuten del vozil, ki so registrirana v Sloveniji, v resnici ne ostane tukaj, ampak gredo še nova in nerabljena v izvoz: »Po naših podatkih se je delež izvoženih vozil v primerjavi z enakim obdobjem lani še povečal in zdaj dosega blizu petine vseh registracij. Pri nekaterih znamkah, tudi tistih, ki so po registracijah uvrščene najviše, presega že tretjino ali celo polovico vseh vozil. Iz tega je mogoče sklepati, da se je trg glede na leto poprej kljub vsemu zmanjšal za slabih pet odstotkov.«

Enodnevne registracije so postale običajni del prodaje novih vozil v Sloveniji, meni Miguel Angel Calderon, direktor marketinga za regijo Adriatic pri francoskem Renaultu. »Del te problematike je tudi 'siva cona' informacij o tovrstni prodaji. Uradna statistika vključuje vse registracije, s čimer dobimo nejasno sliko, koliko vozil, registriranih v Sloveniji, tudi ostane na tukajšnjih cestah. Na primer, brez enodnevnih registracij bi bil Renault na slovenskem trgu pogosto vodilni v segmentu lahkih gospodarskih vozil, tako pa ni (čeprav je v Evropi vodilni že več kot 15 let). Ampak takšna je realnost vseh avtomobilskih družb v Sloveniji in tako gledamo podatke o prodaji z zavedanjem, da vsebujejo nekaj razlik (v nekaterih mesecih več, v drugih manj) med prodajo in vozili, ki so resnično ostala v slovenskem voznem parku. Ne glede na ta odstopanja pa naš glavni cilj ostaja, da z znamkama Renault in Dacia ohranimo zaupanje kupcev.«

Azer Šarić, predstavnik za medije pri družbi KMAG, ki zastopa znamko Kia, takole komentira polletno prodajo: »Dober junijski rezultat nekoliko zamegljuje sliko, saj so tisti, ki so nameravali kupiti avtomobil, to storili prejšnji mesec in ti avtomobili se bodo v prodaji zabeležili še nekje do sredine julija, potem pa se bo pokazal padec prodaje.« Sogovornik ne verjame, da bodo razmere septembra kaj boljše, saj ljudje nimajo prav veliko denarja, poleg tega se v Sloveniji že dogajajo ali še napovedujejo nove podražitve na vseh področjih. Tudi Šarić pravi, da je v uradnih številkah letos 20 do 25 odstotkov nekajdnevnih registracij, kar je bilo zlasti opaziti prejšnji mesec, ko je bila na zadnji delovni dan registrirana kar četrtina vseh vozil, prvič registriranih v juniju.

Podobno meni Aleš Marguč, direktor MMS Slovenija, ki zastopa znamko Mazda, hkrati pa opaža še nekatere značilnosti: »Nakupni proces je zdaj precej daljši, ljudje pridejo v salon tudi štirikrat ali petkrat, vse pregledajo in se morda nato vrnejo avtomobil kupit. Srednji družbeni sloj je pod pritiskom; ljudje kupujejo avtomobile do 15 tisoč evrov, od 15 do 25 tisoč evrov veliko manj, medtem ko prodaja od cene 25 tisoč navzgor pač ne trpi toliko. Zdaj je po povišanju DDV na trgu nekakšno poletno zatišje, težko je pričakovati, da bo jeseni kaj drugače.«

Na vsakem trgu, naj raste ali se krči, se nekatere stvari prodajajo bolje kot druge. Opaziti je, da najbolj pridobivajo delež športni terenci (kompaktni in mali so se izboljšali kar za 33 odstotkov), malo manj tudi mali enoprostorci. Kaj pa pogonski tipi? Kakor pravi Borut Gazvoda iz Opla, je v višjih seg­mentih delež dizelskih motorjev dokaj stabilen, medtem ko v nižjih kupci še vedno oziroma celo bolj kot prej posegajo po bencinsko gnanih različicah; počasi se začen­ja odpirati tudi trg vozil na utekočinjeni naftni plin (LPG). Opažajo, da se ljudje odločajo za manj zmog­ljive različice vozil kot v preteklih letih in tudi opremo izbirajo zelo racionalno.

Če za konec tudi v teh časih poskušamo poiskati kakšnega izrazitega zmagovalca trga, moramo omeniti znamko Kia, ki je ob dobri prodaji predvsem modelov cee'd in sportage svoj tržni delež izboljšala za 1,5 odstotne točke. Azer Šarić iz Kie pravi: »Z letošnjim polletjem smo zelo zadovoljni, saj smo prodajo v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za četrtino. Junija smo skupno prodali kar 482 vozil, kar je največ v 19-letni zgodovini Kie v Sloveniji.«