Snežne verige v avtomobilu: zakon ali kultura?

Verige so v snegu koristne, pa ne v kombinaciji z letnimi pnevmatikam.

Objavljeno
21. december 2013 10.05
Boštjan Okorn, Na kolesih
Boštjan Okorn, Na kolesih

Gneča pred vulkanizerskimi delavnicami se je polegla, zdaj se menda naokrog vsi vozimo z zimsko opremo. Zakonsko določilo pa je morda lahko tudi dvorezno: najbrž jih ni malo, ki menijo, da so z zimskimi pnevmatikami rešili vse težave zimske vožnje. A to ni res. Za varno, zanesljivo in odgovorno vožnjo je pozimi v prtljažniku treba imeti tudi verige, ki bodo edini pravi pripomoček za vožnjo v zasnežene klance.

Da se, kadar je sila, vendarle zavemo pomena verig, kažejo prazne police na bencinskih servisih ali obcestnih prodajalnah rezervnih delov na dan sneženja. Ker zaloge nikoli ne bodo zadostile nenad­nemu velikemu povpraševanju, je bolje, da verige kupite prej in se z njimi pred prvo »resno« uporabo v sneženju in mrazu tudi dodobra spoznate – jih nataknete in morda z njimi počasi prevozite nekaj sto metrov.

Cene verig se gibljejo od dobrih 10 evrov do skoraj 10-krat višje številke. Ali so tudi razlike v kakovosti desetkratne, je težko reči, na ceno prav tako vplivajo dodatki, ki omogočajo bolj preprosto montažo, pri nakupu pa vseeno lahko hitro ločite zrno od plev. Po vsej Evropi namreč kot pravi in edini standard za verige za osebne avtomobile priznavajo avstrijski Ö Norm V5117. Verige, ki ne ustrezajo temu standardu, naj ostanejo na polici, saj boste imeli z njimi več sitnosti, lahko tudi škode kot koristi, saj se neustrezne prej strgajo in poškodujejo blatnik. Če nič drugega, že v sosednjih Avstriji in Italiji policisti strogo pregledujejo, ali imate prave verige, tistih brez certifikata sploh ne priznajo kot ustrezne in vas lahko celo kaznujejo.

 

Zato vam v Avstriji in Italiji ne bodo prav veliko pomagale tekstilne verige (nekateri jim pravijo kar nogavice), pri njih to nikakor ni nadomestilo za prave verige, ampak zgolj pomoč pri speljevanju, zato ne ustrezajo standardu. V Sloveniji je drugače, tekstilne verige so priznane in jih lahko kot zimsko opremo uporabljajo celo tisti, ki imajo na platiščih letne pnevmatike. Tu ena nedoslednost trči ob drugo, zato vam te kombinacije nikakor ne priporočamo.

Tekstilne verige je sicer dokaj preprosto namestiti, izkažejo se med vožnjo po veliko snega, z njimi pa boste težko speljali v klanec. Še več, če vam bodo spodrsavale na ne dovolj zasneženi cesti, jih boste hitro uničili, enako je med vožnjo po cesti z malo snega, posuti s peskom, ali celo po asfaltu oziroma makadamu.

 

V zadnjih letih je vse manj snežnih verig, pri katerih bi bilo nameščanje hudo zapleteno. Ponavadi jih je treba namestiti na zgornji del pnevmatike, z roko seči čim dlje na notranjo stran kolesa, nato pa z njimi pnevmatiko čimbolj oviti. Večinoma je potem treba avtomobil zapeljati za pol obsega kolesa naprej in namestiti še preostali del verige, po nekaj metrih vožnje pa jih dodat­no zategniti. Temu se lahko izog­nemo z nakupom samozateznih verig, ki pa so dražje.

Sodobne verige za osebne avtomobile so izdelane tako, da je nevarnost kakršne koli poškodbe delov avtomobila minimalna – če se seveda držimo nekaterih pravil. Za zaščito na delih, ki niso v stiku s cestiščem (okoli platišč, zaponke ...), poskrbijo z mehkejšimi materiali (poliuretan), ki morajo biti seveda odporni proti mrazu. Oprijemalni del je še vedno jeklen, plastika tam nima kaj iskati, a so členki vse manjši, da lahko verigo uporabimo na kolesih tako rekoč vseh avtomobilov, tudi športnejših izvedb.

Klasična debelina verig se je v zadnjih letih zmanjšala z 12 na 9 mm (seveda lahko še vedno kupite tudi prve), na voljo pa so tudi takšne z debelino 7 mm, a pri njih so, vsaj v slovenski Verigi Lesce, morali uporabiti posebno, sukano verigo, zaradi česar niso nič manj kakovostne kot debelejše – je pa cena višja. Najtanjše verige so namenjene avtomobilom, ki imajo minimalno prostora med pnevmatiko in blažilnikom, kjer avtomobilska industrija zdaj skrbno načrtuje vsak milimeter.

Ker živimo in se vozimo po delu Evrope, kjer ni sneg nič nenavadnega, pa tudi ravnine je bolj malo, bi bilo prav, da tudi Slovenci začnemo slediti drugim voznikom v alpskih državah (Avstrijci, Južni Tirolci, Bavarci, Švicarji), ki se jim zdi samo po sebi umevno, da pozimi s seboj vozijo verige. Navsezadnje gre za kulturo, ki se na cesti kaže z manj težavami ob sneženju, vse skupaj pa ne pripomore samo k večji pretočnosti prometa, ampak tudi varnosti vožnje.