Tiskane izdaje
Chevrolet trax je tehnični sorodnik Oplove mokke, z nekaj oblikovnimi poudarki, ki mu dajejo prepoznavnost. Zapeljal je v enega redkih rastočih delov trga – manjši športni terenci so menda še v trendu. Testni primerek je bil dizelski, štirikolesni in kar dobro opremljen.
Trax je avtomobil, ki se očem hitro prikupi zunaj in znotraj. Prinaša tisto pri marsikom želeno visoko sedenje in dobro preglednost, ni pa prevelik in neokreten. Sedeži imajo spredaj ustrezen oprijem, kljub majhnim meram avta so dovolj veliki.
V kabini sploh ni kakih pripomb, na armaturni plošči je nekaj Chevroletovih slogovnih poudarkov, z dobro kombinacijo analognega merilnika vrtljajev in digitalnega prikaza hitrosti, porabe, kompasa in podobno. V srednji opremi je bil tudi sredinski multimedijski zaslon, ki je slogovno lep dosežek in je dobro pregleden. Odlagalnih predalov je nekaj, niso pa veliki.
Zadaj je še kar prostorno za dva, z nekaj manj razgleda kot spredaj; pri zadnji klopi, ki je deljiva v razmerju 60/40, so priročni nastavki za vodila isofix za dva otroška sedeža, pogrešam vzdolžni pomik, s katerimi bi lahko hitro povečali prtljažnik (ali v drugi smeri prostor za sedenje), ki z dobrimi 350 litri sicer ni skromen, prav velik pa tudi ne.
Ima še spodnji nivo, zato pa le paket za popravilo pnevmatik, ne pa rezervnega kolesa. Zaključek je ugodno raven, a le plastičen. Prostor lahko povečate z zlaganjem naslonjal, tudi sovoznikovega. Strešna nosilca sta univerzalna, sicer bolj kratka, a vseeno omogočata dovolj prilagajanja.
Trax se pusti vozniku lepo voditi, volanski sistem deluje korektno. Podvozje je čvrsto in dovolj udobno, morda bi bilo z nekaj višjimi pnevmatikami še bolj. Trax ima v nasprotju z nekaterimi »mehkimi« SUV možnost štirikolesnega pogona, ki ga je spravil čez strm razdrapan kolovoz, je bila pa pogosto potrebna prva prestava.
V pomoč vam je lahko elektronika za samodejno ohranjanje majhne hitrosti med spuščanjem po klancih, ni reduktorja in zapore diferenciala za kake resne terenske preizkušnje, kar pa verjetno niti ni njegov namen.
Testno vozilo je gnal 1,7-litrski dizelski motor, s katerim je povezana največja pripomba. Že pri nekaj močnejšem pospeševanju je namreč moteče hrupen, tu močno zaostaja za konkurenco. Drugače je za 1,5 tone težkega traxa ustrezno zmogljiv in varčen.
V povezavi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom je med umirjeno vožnjo po računalniku povprečno porabil okoli šest litrov na 100 kilometrov. To vrednost moramo pohvaliti, saj drugače kot pri nekaterih drugih nedavno preizkušenih avtomobilih ne odstopa veliko od tovarniških navedb.
