Test: Mazda3 2.0 skyactiv-G 88 kW revolution

Vsaj dve besedi iz imena avtomobila bi morali poznati. Če ju povežete, boste dobili pravo kombinacijo razvoja mazde3. Že s prihodom na trg pred desetimi leti je bila v primerjavi z modelom 323 prava revolucija. Upam si trditi, da je tokratna preobrazba vsaj enako prelom­na ...

Že res, da smo najprej vozili skoraj popolno opremljen model, ki je imel, med drugim, tudi bolj atraktivna 18-palčna kolesa. A dejstvo je, da je z novo obliko mazda3 prestopila med s čustvi nabite avtomobile, pri katerih so vse poteze združene v skladno celoto. Razvijalci so, kajpak, s pridom izkoristili 15 do 20 cm več prostora v dolžino, kot smo ga vajeni pri avtomobilih nižjega srednjega razreda, rezultat pa bi utegnil prepričati celo kakšne ljubitelje alf in drugih romanskih lepotic.­

Dober občutek se nadaljuje tudi po vstopu v potniško kabino. Tam vas bo na vrhu sredinske konzole pozdravil sodoben, na dotik občut­ljiv zaslon – meni sicer te štrleče izvedbe niso najbolj posrečene, a mazdina je zelo podobna tisti v mercedes-benzih (tam pa že vedo, kako in kaj, mar ne?). Presenečeni boste tudi ob pogledu na ploščo z merilniki, pravzaprav je klasičen le eden, za vrtljaje – kot pri dirkalnih avtomobilih. No, vseeno boste vedeli, kako hitri ste: v njegovem spodnjem kotu je digitalni merilnik hitrosti, hitrost se skupaj s podatki o tempomatu in piktogrami navigacijske naprave izpisuje tudi na zaslončku, ki se dvigne pred voznikovimi očmi. Zanimivo, ni kaj. Pa vendar: zakaj je potreben poseben zaslon, podatki bi se pač lahko izpisovali kar na vetrobran?

Ob igranju z infozabavnim sistemom boste morda ugotovili, da ima nekaj »japonskih« posebnosti (o njih bomo pisali v posebnem prispevku), je pa pošteno, da pohvalimo očitno najbolj primeren vmesnik med sprednjima sedežema, ki ga že poznamo iz najprestiž­nejših nemških znamk. Nasploh je imela testna mazda3 dovolj bogato vgrajeno opremo, ki ji ne spodleti niti pri udobju niti pri varnosti, a je treba omeniti, da kakršen koli dodatek ni na voljo posebej, ampak morate vstopiti v višji paket.

Manj zadovoljstva bo v novi mazdi3 s prostornostjo, saj se dolžinski prirastek v notranjosti nekam izgubi. Na zadnji klopi ni dosti več prostora kot pri tekmecih – če sploh,  komaj povprečen je tudi prtljažnik, ki ima za nameček vdrto dno – a zato ni  več prostora v višino.

Mazda je v zadnjem času razvila povsem novo družino motorjev skyactiv, ki so tehniški posebneži, saj imajo bencinski in dizelski skoraj izenačena kompresijska razmerja. No, zdaj smo že malo razvajeni zaradi manjših in iskrivih agregatov, med te pa bencinski dvolitrski (!), ki je z močjo 88 kW brnel v testni mazdi3,  ne spada – tudi po iskrivosti ne. Še zlasti v nižjih vrtljajih je len, dokler se tam nekje nad 3500 ali celo 4000 vrtljaji ne razživi in lahko ponudi tudi nekaj športnega ugodja. Samo na porabo takrat ne glejte, nam pod sedem litrov na sto kilometrov ni padla, celo pod 7,5 litra jo je bilo težko ohranjati – tovarna obljublja bistveno manj, niti dobro in hitro delujoč sistem stop-start (istop) ne pomaga.

Glede na to, kako se ta mazda3 vozi, si boste zagotovo še kako želeli, da bi bila bolj poskočna. Odzivnost volanskega mehanizma, kratki gibi ročice šeststopenjskega ročnega menjalnika, izjemna lega v ovinkih brez odvečnega nagibanja – vse to so aduti, ki jih v tem razredu prevečkrat pogrešamo (in nas spet spomnijo na znamko naših zahodnih sosedov), pri mazdi3 pa lahko dodamo še, da je primerno udobna tudi za vsakodnevno prevažanje družine. Tu ji lahko, tako kot pri obliki, pritisnemo čisto petico, po nekaterih drugih lastnostih pa je njena prava številka skoraj primernejša ...